Ogled vira Simetrija (biologija)

{{drugi pomeni|Simetrija}}
[[File:Diagram_comparing_bilateral,_radial,_and_spherical_symmetry.jpg|thumb|276x276px|Ilustracija, ki ponazarja različne tipe simetrije. Vinska mušica rodu ''[[Drosophila]]'' je bilateralna (dvobočno somerna), [[cvet]] je radialen (zvezdasto someren), medtem ko je [[kok]] [[bakterije]] sferičen (kroglast).]]
'''Simetrija''' ali '''somernost''' se v [[Biologija|biologiji]] nanaša na [[Simetrija|simetrijo]], ki jo je mogoče opazovati pri [[Organizem|organizmih]], kamor spadajo denimo [[rastline]], [[živali]], [[glive]] in [[bakterije]]. Zunanjo simetrijo je mogoče zaznati že z opazovanjem organizma (na primer človeški obraz, ki ga je mogoče razdeliti na dva somerna dela, in [[storž]] [[Iglavci|iglavcev]], pri katerem se prav tako pojavlja karakteristični spiralasti vzorec). Pri nekaterih živih bitjih je somernost prisotna tudi v notranjosti telesa, kar je dobro vidno pri človeških notranjih cevastih strukturah, ki so odgovorne za prenašanje plinov, hranil in odpadnih produktov, in so valjaste oblike ter lahko skoznje potegnemo več simetrijskih linij.

Za razliko od [[Simetrija|matematične simetrije]] je biološka simetrija le redko povsem natančna ([[rastlinski list]], ki ga preganemo po polovici, se ne bo popolnoma prekrival in bo vselej vidno nekolikšno odstopanje). Večina [[Mnogoceličar|večceličnih organizmov]] izkazuje nek tip simetrije, medtem ko so redke asimetrične (nesomerne) živali [[spužve]]. Med najbolj znane vrste simetrije, s pomočjo katerih lahko opišemo [[telo]] nekega organizma, spadajo radialna (zvezdasta), bilateralna (dvobočna), biradialna in sferična (kroglasta) simetrija ali somernost.<ref name="#1">{{Navedi revijo|last=Holló|first=Gábor|date=2015-12-06|title=A new paradigm for animal symmetry|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26640644|magazine=Interface Focus|volume=5|issue=6|pages=20150032|doi=10.1098/rsfs.2015.0032|issn=2042-8898|pmc=4633854|pmid=26640644}}</ref> Tudi [[virusi]], ki jih precejšen delež strokovnjakov ne uvršča med organizme, izkazujejo tako imenovano [[Ikozaeder|ikozahedralno simetrijo]].<ref>{{Navedi revijo|last=Zandi|first=Roya|last2=Reguera|first2=David|last3=Bruinsma|first3=Robijn F.|last4=Gelbart|first4=William M.|last5=Rudnick|first5=Joseph|date=2004-11-02|title=Origin of icosahedral symmetry in viruses|url=https://www.pnas.org/content/101/44/15556|magazine=Proceedings of the National Academy of Sciences|language=en|volume=101|issue=44|pages=15556–15560|doi=10.1073/pnas.0405844101|issn=0027-8424|pmid=15486087|access-date=2021-12-30|archive-date=2021-12-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211230124336/https://www.pnas.org/content/101/44/15556|url-status=dead}}</ref>

Pomembnost simetričnosti v biologiji je najbolje ponazorjena v [[Sistematika|sistematiki]], ki je nekoč v veliki meri temeljila na simetričnosti živali. Tako so naravoslovci (na primer [[Georges Cuvier]]<ref>McBirney, Alexander (2009). ''Georges Cuvier. In: The Philosophy of Zoology Before Darwin''. Springer, Dordrecht. p. 87-98.</ref>) radialno simetrične živali uvrstili v skupino [[Radiata]],<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=The Mollusca and Radiata|url=https://books.google.si/books?id=mskQAAAAIAAJ&pg=PA435&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|publisher=Whittaker and Company|date=1834|language=en|first=Georges baron|last=Cuvier}}</ref> medtem ko so bilateralne živali spadale v svojo taksonomsko skupino, imenovano [[Bilateria]], ki ima še danes bistveno vlogo pri obravnavanju organizmov, kjer je na stopnji [[Zarodek|zarodka]] prisotna dvobočna somernost.<ref name=":1">Waggoner, Ben M. "Georges Cuvier (1769–1832)". UCMP Berkeley. Retrieved 8 March 2018. <q>Cuvier's insistence on the functional integration of organisms led him to classify animals into four "branches," or embranchements: Vertebrata, Articulata (arthropods and segmented worms), Mollusca (which at the time meant all other soft, bilaterally symmetrical invertebrates), and Radiata (cnidarians and echinoderms).</q></ref><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Encyclopedia of Animal Cognition and Behavior|url=https://doi.org/10.1007/978-3-319-47829-6_675-1|publisher=Springer International Publishing|date=2020|location=Cham|isbn=978-3-319-47829-6|pages=1–2|doi=10.1007/978-3-319-47829-6_675-1|language=en|first=Shovit|last=Ranjan|first2=Akash|last2=Gautam|editor-first=Jennifer|editor-last=Vonk}}</ref>

== Radialna simetrija ==
[[File:LiliumBulbiferumCroceumBologna.jpg|thumb|Brstična lilija ([[Lilium bulbiferum|''Lilium bulbiferum'']]) izkazuje značilno radialno simetrijo, ki ji v tem primeru natančneje pravimo heksamerizem (heksamernost).]]
Radialna simetrija ali zvezdasta somernost je tip simetrije, ki izkazuje okoli središča ponavljajoči se vzorec. Skozi središče takšnih organizmov lahko potegnemo več simetrijskih linij, ki živo bitje razdelijo na več enakih delov. Običajno se enak del ponovi štirikrat, petkrat, šestkrat ali osemkrat, na podlagi česar ločimo tetramerizem (tetramernost), pentamerizem (pentamernost), heksamerizem (heksamernost) in oktomerizem (oktomernost). Tovrstni organizmi nimajo levega (sinister) ali desnega (dexter) dela, ampak jim lahko določimo gornjo (dorzalno) in spodnjo (ventralno) površino, pa tudi prednji (anterioren) in zadnji (posterioren) del.<ref>{{Navedi splet|title=Body Plans {{!}} Biology for Majors II|url=https://courses.lumenlearning.com/wm-biology2/chapter/body-plans/|website=courses.lumenlearning.com|accessdate=2021-02-25}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=rotational symmetry in nature|url=https://en.virasah.ir/halo-top-kkfxpv/rotational-symmetry-in-nature-849425|website=en.virasah.ir|accessdate=2021-02-25}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":2" />

Francoski [[prirodoslovec]] Georges Cuvier je zvezdasto somerne živali uvrstil v [[takson]] Radiata,<ref name=":0" /><ref name=":1" /> za katerega sedaj velja, da je zgolj zbir živali različnih [[Deblo (taksonomija)|debel]], ki skupaj tvorijo [[Polifiletska skupina|polifiletsko skupino]] (nimajo bližnjega skupnega prednika).<ref>{{Navedi knjigo|title=The evolution of the metazoa|url=http://archive.org/details/evolutionofmetaz00hadz|publisher=New York, Macmillan|date=1963|last=Hadzi|first=J. (Jovan)}}</ref> [[Ožigalkarji]] (deblo Cnidaria) in mnogi [[iglokožci]] (deblo Echinodermata) izkazujejo radialno simetrijo,<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Symmetry {{!}} Zoology for IAS, IFoS and other competitive exams|url=https://www.iaszoology.com/symmetry/|accessdate=2021-02-25|language=en-GB}}</ref> četudi obstajajo izjeme znotraj omenjenih dveh taksonov (številne [[morske vetrnice]] in nekatere [[Korala|korale]] so bilateralno simetrične).<ref>{{Navedi revijo|last=Finnerty|first=John R.|date=2003|title=The origins of axial patterning in the metazoa: how old is bilateral symmetry?|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14756328|magazine=The International Journal of Developmental Biology|volume=47|issue=7-8|pages=523–529|issn=0214-6282|pmid=14756328}}</ref> Zvezdasta somernost naj bi bila še posebej razširjena pri živalih, ki so pritrjene oziroma sesilne (kot so ožigalkarji morske vetrnice), v vodi lebdeče (nekatere [[Meduza (zoologija)|meduze]] in [[Plankton|planktonski organizmi]]) ali počasi premikajoče se živali, kot so [[morske zvezde]]. Radialno simetrične živali so se zmožne odzvati na [[Ekološki dejavnik|okoljske dejavnike]] iz različnih smeri, kar je uporabno pri iskanju hrane, zvezdasto telo pa je koristno pri vzdrževanju stalne pozicije. Po drugi strani je bilateralna simetričnost najbolj izrazita pri živalih, ki svoje telo premikajo pretežno v eni smeri.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Holló|first=Gábor|last2=Novák|first2=Mihály|date=2012-07-12|title=The manoeuvrability hypothesis to explain the maintenance of bilateral symmetry in animal evolution|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3438024/|magazine=Biology Direct|volume=7|pages=22|doi=10.1186/1745-6150-7-22|issn=1745-6150|pmc=3438024|pmid=22789130}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=symmetry, biological {{!}} Infoplease|url=https://www.infoplease.com/encyclopedia/ecology/zoology/general/symmetry-biological|website=www.infoplease.com|accessdate=2021-02-25|language=en}}</ref><ref name=":2" />[[File:Sterappel dwarsdrsn.jpg|thumb|230x230px|alt=Alt text|Če jabolko prečno prerežemo, lahko vidimo, da izkazuje radialno simetrijo.]]Mnogi rastlinski [[Cvet|cvetovi]] so radialno simetrični, v [[Botanika|botaniki]] pa se zanje uporablja tudi izraz aktinomorfni. Cvetni deli, ki so si med seboj do neke mere podobni (na primer [[Venčni list|venčni]] in [[Čašni list|čašni listi]]), so okoli središča, ki ga pogosto predstavlja ženski [[pestič]] (iz [[Plodnica|plodnice]], brazde in vratu), nameščeni v rednih intervalih.<ref>{{Navedi revijo|last=Endress|first=P. K.|date=februar 2001|title=Evolution of floral symmetry|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11163173|magazine=Current Opinion in Plant Biology|volume=4|issue=1|pages=86–91|doi=10.1016/s1369-5266(00)00140-0|issn=1369-5266|pmid=11163173}}</ref>

=== Primeri radialne simetrije ===
Nekatere meduze, kot je denimo vrsta ''[[Aurelia marginalis]]'', izkazujejo radialno simetrijo, ki je tetramerna (skozi meduzino središče lahko potegnemo štiri simetrijske linije in tako dobimo štiri enake dele). Pri meduzah je zvezdasta somernost ključna, ker jim omogoča odgovarjanje na različne dražljaje (hranila, [[Plenilstvo|plenilce]]…) iz vseh mogočih smeri.<ref>{{Navedi splet|title=Aurelia|url=https://animaldiversity.org/accounts/Aurelia/|website=Animal Diversity Web|accessdate=2021-02-25|language=en|first=McKenzie|last=Fletcher}}</ref><ref name=":3" />

Mnoge [[kritosemenke]] imajo pentamerne cvetove ali [[Plod|plodove]], kar je dobro vidno pri [[Jabolko|jabolku]], plodu [[Jablana|jablane]], ko ga prečno prerežemo in opazimo pet semenskih predalčkov. Med živalmi so pentamerni le nekateri iglokožci v odraslem stadiju, kot so na primer morske zvezde, morski ježki in [[morske lilije]]. Pri naštetih je pet okončin nameščenih okoli osrednje ustne odprtine. Kljub temu se iglokožce pogosto uvršča med bilateralno simetrične živali, ker so na stopnji [[Ličinka|ličinke]] dvobočno somerni in šele kasneje pridobijo radialno simetrično obliko telesa.<ref>Stewart, Ian (2007). ''What Shape is a Snowflake? Magical Numbers in Nature''. Weidenfeld and Nicolson.</ref>

Heksamernost je mogoče opazovati pri morskih vetrnicah in koralah, katerih lovke so navadno prisotne v večkratniku števila šest. Nekatere korale izkazujejo oktamernost, saj je lovk osem. [[Glavonožci]], kot je [[Hobotnice|hobotnica]], so dvobočno somerni, četudi imajo osem lovk.<ref>{{Navedi splet|title=Molluscs of Australia|url=http://www.mesa.edu.au/molluscs/molluscs_03.asp|website=www.mesa.edu.au|accessdate=2021-02-25}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Morphing octopuses have unique way to control their 'odd' forms|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2015/04/150416132201.htm|website=ScienceDaily|accessdate=2021-02-25|language=en}}</ref><ref name=":2" />

== Bilateralna simetrija ==
[[File:Ophrys apifera (flower).jpg|thumb|220x220px|Cvet kukavičevke vrste ''[[Ophrys apifera]]'' je bilateralno simetričen (zigomorfen). Spodnji del cveta oponaša zadek samice [[čebele]], s katerim se samec poskuša pariti, pri čemer pride v stik s [[Pelod|pelodom]], ki ga zatem prenese na drugo rastlino.]]
Bilateralna simetrija ali dvobočna somernost je značilna za organizme, ki jih lahko razdelimo na največ dva enaka dela, in sicer z eno simetrijsko linijo. Pri tem dobimo levo in desno polovico, ki sta si med seboj približno enaki. Dvobočno somerne živali uvrščamo v veliko skupino, ki se imenuje Bilateria, in v katero spada približno 99 odstotkov vseh živali (več kot 32 debel in okoli 1 milijon opisanih vrst). Vsi tovrstni organizmi imajo tudi nekatere asimetrične elemente, kot je na primer nesimetrična postavitev človeškega [[Srce|srca]] in [[Jetra|jeter]], četudi je človeško telo navzven bilateralno simetrično.<ref>{{Navedi splet|title=Bilateria|url=http://www.accessscience.com/abstract.aspx?id=802620&referURL=http%3A%2F%2Fwww.accessscience.com%2Fcontent.aspx%3Fid%3D802620|website=web.archive.org|date=2008-01-18|accessdate=2021-02-26|archive-date=2008-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20080118213208/http://www.accessscience.com/abstract.aspx?id=802620&referURL=http%3A%2F%2Fwww.accessscience.com%2Fcontent.aspx%3Fid%3D802620|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=BIL 106 - Lecture 10|url=http://www.bio.miami.edu/dana/106/106F06_10print.html|website=www.bio.miami.edu|accessdate=2021-02-26}}</ref>

Za dvobočno somerne živali je značilna visoka skoncentriranost [[Živčevje|živčevja]] in [[Čutilo|čutil]] na prednjem delu telesa (kot so recimo [[Oko|oči]] in [[možgani]], ki se pojavljajo pri nekaterih), kjer se razvijejo tudi usta, saj je prednji del telesa prvi, ki pride v stik z morebitno hrano. Zaradi tega imajo takšne živali na sprednjem delu telesa glavo s čutili, ki so povezana z osrednjim živčnih sistemom. Takšnemu razvojnemu vzorcu rečemo [[cefalizacija]]. Po drugi strani naj bi bila bilateralna simetrija ključna pri usmerjenemu gibanju v stalni smeri, pri čemer je pomembno, da sta upor in trenje zmanjšana.<ref>{{Navedi revijo|last=Finnerty|first=John R.|date=november 2005|title=Did internal transport, rather than directed locomotion, favor the evolution of bilateral symmetry in animals?|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16237677|magazine=BioEssays: News and Reviews in Molecular, Cellular and Developmental Biology|volume=27|issue=11|pages=1174–1180|doi=10.1002/bies.20299|issn=0265-9247|pmid=16237677}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Encyclopedia of Animal Cognition and Behavior|url=https://doi.org/10.1007/978-3-319-47829-6_1289-1|publisher=Springer International Publishing|date=2017|location=Cham|isbn=978-3-319-47829-6|pages=1–4|doi=10.1007/978-3-319-47829-6_1289-1|language=en|first=Bruno|last=Cozzi|first2=Stefan|last2=Huggenberger|editor-first=Jennifer|editor-last=Vonk}}</ref>

Bilateralna simetrija se pojavlja pri nekaterih rastlinskih cvetovih, ki jih v botaniki imenujemo tudi zigomorfni ali enosmerno dorziventralni cvetovi. Tovrstne cvetove imajo [[kukavičevke]] (Orchidaceae), [[metuljnice]] (Fabaceae) in [[črnobinovke]] (Scrophulariaceae). Približek dvobočne somernosti do neke mere izkazujejo tudi rastlinski listi.<ref>{{Navedi splet|title=symmetry, biological {{!}} FactMonster|url=https://www.factmonster.com/encyclopedia/ecology/zoology/general/symmetry-biological|website=www.factmonster.com|accessdate=2021-02-26}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Shi|first=Peijian|last2=Zheng|first2=Xiao|last3=Ratkowsky|first3=David|last4=Li|first4=Yang|last5=Wang|first5=Ping|last6=Cheng|first6=Liang|date=2018-04-18|title=A Simple Method for Measuring the Bilateral Symmetry of Leaves|url=http://dx.doi.org/10.3390/sym10040118|magazine=Symmetry|volume=10|issue=4|pages=118|doi=10.3390/sym10040118|issn=2073-8994}}</ref>

== Sferična simetrija ==
Sferična simetrija ali kroglasta somernost je prisotna pri organizmih, kjer je mogoče skozi središče potegniti neskončno ali zelo veliko število simetrijskih linij. Tak organizem lahko torej predelimo na dva enaka dela s pomočjo katere koli simetrijske linije, ki poteka skozi osrednjo točko. Prave sferične simetrije pri živalih ni moč opaziti, medtem ko naj bi bila prisotna pri nekaterih [[Alge|algah]], kot so denimo pripadniki rodu volvoks, ''[[Volvox]]'', sladkovodne [[zelene alge]].<ref name=":4" />

Tudi bakterije izkazujejo značilno sferično simetrijo, na podlagi katere se jih poenostavljeno razvršča v tri velike oblikovne skupine: [[Kok|koki]] (kroglaste bakterije), [[Bacil|bacili]] (paličaste bakterije) in [[Spiroheta|spirohete]] (spiralaste bakterije). Kroglasta somernost naj bi bila prisotna tudi pri nekaterih virusih, četudi je pri teh bolj pogosta ikozahedralna simetrija.<ref>{{Navedi revijo|last=Young|first=Kevin D.|date=september 2006|title=The selective value of bacterial shape|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16959965|magazine=Microbiology and molecular biology reviews: MMBR|volume=70|issue=3|pages=660–703|doi=10.1128/MMBR.00001-06|issn=1092-2172|pmc=1594593|pmid=16959965}}</ref>

== Biradialna simetrija ==
Biradialno simetrijo najdemo pri organizmih, ki izkazujejo [[Morfologija (biologija)|morfološke]] značilnosti (zunanje ali notranje) tako bilateralne kot tudi radialne simetrije. Za razliko od zvezdasto somernih organizmov, ki jih lahko s pomočjo simetrijskih linij razdelimo na več enakih delov, je pri biradialnih mogoča delitev samo z dvema simetrijskima linija. Tovrstni tip simetrije morda predstavlja vmesno razvojno fazo pri prehajanju radialno simetričnih organizmov v bilateralno simetrične.<ref>{{Navedi revijo|last=MARTINDALE|first=MARK Q.|last2=HENRY|first2=JONATHAN Q|date=september 1998|title=The Development of Radial and Biradial Symmetry: The Evolution of Bilaterality|url=http://dx.doi.org/10.1093/icb/38.4.672|magazine=American Zoologist|volume=38|issue=4|pages=672–684|doi=10.1093/icb/38.4.672|issn=0003-1569}}</ref> Med bolje poznane živalske skupine, ki izkazujejo biradialno simetrijo, spadajo [[rebrače]] in redki [[trdoživnjaki]] (kot je [[Polip (zoologija)|polip]] rodu hidra, [[Hydra (rod)|''Hydra'']]).<ref name="#1"/><ref>{{Navedi revijo|last=Watanabe|first=Hiroshi|last2=Schmidt|first2=Heiko A.|last3=Kuhn|first3=Anne|last4=Höger|first4=Stefanie K.|last5=Kocagöz|first5=Yigit|last6=Laumann-Lipp|first6=Nico|last7=Ozbek|first7=Suat|last8=Holstein|first8=Thomas W.|date=2014-11-06|title=Nodal signalling determines biradial asymmetry in Hydra|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25156256|magazine=Nature|volume=515|issue=7525|pages=112–115|doi=10.1038/nature13666|issn=1476-4687|pmid=25156256}}</ref>

== Asimetrija ==

Četudi se asimetrijo (ali nesimetrijo) pogosto povezuje z manjšo stopnjo razvitosti, je pri nekaterih organizmih izražena kot pomembna prilagoditvena (adaptivna) strategija. Najbolj poznane asimetrične živali so spužve, ki so občasno tudi radialno simetrične.<ref>{{navedi splet|author=Myers, Phil|title=Porifera Sponges|url=http://animaldiversity.ummz.umich.edu/accounts/Porifera/|publisher=University of Michigan (Animal Diversity Web)|date=2001|access-date=25. Februar 2021}}</ref>

{| class="wikitable"
|-
! Takson
! Asimetrična struktura
! Korist
|-
| Nekatere [[sove]]<ref>{{cite journal |last1=Norberg |first1=R |title=Skull asymmetry, ear structure and function, and auditory localization in Tengmalm's owl, (Linné) |journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London. B, Biological Sciences |date=1997 |volume=282 |pages=325–410 |doi=10.1098/rstb.1978.0014|doi-access=free }}</ref>
| Velikost in položaj [[Uho|ušes]]
| Sovam omogoča natančnejšo lokalizacijo plena
|-
| [[Bokoplavutarice]]<ref>{{cite journal |last1=Friedman |first1=Matt |title=The evolutionary origin of flatfish asymmetry |journal=Nature |date=2008 |volume=454 |issue=7201 |pages=209–212 |doi=10.1038/nature07108|pmid=18615083 |bibcode=2008Natur.454..209F |s2cid=4311712 }}</ref>
| Obe očesi se nahajata na isti strani glave
| [[Ribe]] lahko plavajo na morskem dnu, pri čemer je izpostavljena le gornja stran telesa
|-
| Ljudje<ref name="Zaidel 2001 pp. 1321–1329">{{navedi knjigo | last=Zaidel | first=E. | title=International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences | chapter=Brain Asymmetry | publisher=Elsevier | year=2001 | isbn=978-0-08-043076-8 | doi=10.1016/b0-08-043076-7/03548-8 | pages=1321–1329}}</ref><ref name="Betts2013">{{navedi knjigo|last1=Betts|first1=J. Gordon|title=Anatomy & physiology|date=2013|isbn=978-1-938168-13-0|url=http://cnx.org/content/m46676/latest/?collection=col11496/latest|access-date=25. Februar 2021|pages=787–846}}</ref><ref name="Holder1997">{{navedi splet|url=http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=why-are-more-people-right|title=Why are more people right-handed?|access-date=25. Februar 2021|work=Scientific American|year=1997|author=Holder, M. K.}}</ref>
| Neskladne ([[Kiralnost (kemija)|kiralne]]) roke in asimetrični organi (npr. levo [[Pljuča|pljučno krilo]] je manjše kot desno)
| Kiralnost človeških rok izraža asimetričnost človeških [[Možgani|možganov]], medtem ko notranja nesimetrija pripomore k postavitvi in delovanju [[Organski sistem|organskih sistemov]]
|}

== Glej tudi ==

* [[cefalizacija]]
*[[Radiata]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Simetrija]]
[[Kategorija:Anatomija živali]]
[[Kategorija:Evolucijska biologija]]
[[Kategorija:Razvojna biologija]]