Pojdi na vsebino

Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Lenart

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Lenart.

Seznam

[uredi | uredi kodo]
SlikaImeEvidenčna številkaKrajLeto razglasitveVrsta spomenikaTip spomenikaČasovna uvrstitevOpis
Poličeva kapela22040Črmljenšaksakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaKapelica Lurške Matere božje iz 1919 ima trikotno čelo in na vsaki strani po dvoje šilastih oken. V notranjosti je Marijin kip. Kapela stoji ob hiši Črmljenšak št. 46.
Poštrakova kapela22041Črmljenšaksakralna stavbna dediščinakonec 19. stoletjaNeogotska kapelica zaprtega tipa iz druge polovice 19. stoletja ima profiliran podstrešni venec. Zgrajena je bila zaradi čudežne ozdravitve lastnika zemljišča, na katerem stoji. Kapela stoji ob hiši Črmljenšak št. 44.
Spominska plošča na hiši Črmljenšak 337126Črmljenšak1992[1].lokalnega pomenamemorialna dediščinasredina 20. stoletjaNa domačiji Alojza Muršeca je vzidana spominska plošča. Zaradi sodelovanja s partizani so gestapovci Muršeca obesili, domačijo pa zažgali (april 1945). Hiša stoji v Črmljenšaku št. 33.
Potrčeva kapela2843Dolge Njivesakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaZaprta kapelica z začetka 20. stoletja ima ob strani po dvoje šilastih oken. V notranjosti je kip Marije.
Kužno znamenje1074Gradenšak1992lokalnega pomenasakralna stavbna dediščinazačetek 18. stoletjaKužno znamenje na kvadratnem podstavku je iz leta 1710-1712, ko je zadnjič divjala kuga. V nišah so freske s podobami svetnikov. Proti vrhu se znamenje zožuje in je neprimerno krito. Kužno znamenje stoji ob hiši Gradenšak št. 9.
Domačija Hrastovec 31088Hrastovec1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščina16. stoletjeVisokopritlična hiša s strmo opečno streho in iz kamna zidano banjastoobokano klet. Kamnit kletni portal je opremljen s Herberstainovim grbom. Domačija stoji v Hrastovcu št. 3.
Gomili v Grajskem gozdu1063Hrastovec1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaDelno poškodovana gomila z višino 0,7 m in s premerom 9 m ter manjša gomila z višino 0,4 m in s premerom 6 m. Gomili sta časovno neopredeljeni.
Grad Hrastovec176Hrastovec1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinazačetek 13. stoletjaSrednjeveški, renesančno utrjeni grad na razgledni legi, prezidan v udobno bivališče z baročnimi poudarki. V gradu je poslikana baročna kapela.
Marijina kapela16072Hrastovecsakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaMarijina kapelica iz okoli 1900 ima trikotno čelo in neoklasicistično profilacijo. Zaprta z vrati.
Rimskodobni gomili1030Hrastovec1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaRimskodobni gomili; večja gomila (višina do 4 m) je poškodovana z jarkom, katerega so izkopali študentje pred 2. svetovno vojno in pri tem naleteli na grobno grobljo in različne črepinje.
Rimskodobno gomilno grobišče1036Hrastovec1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaSkupina 17-tih, delno uničenih rimskodobnih gomil z višinami od 0,7 do 1,7 m in s premeri od 6,5 do 11 m. V štirih gomilah so odkriti žgani grobovi s kamnitimi kupolami (grobni pridatki so iz 2. in 3. stol.).
Cerkev sv. Lenarta3099Lenart1992lokalnega pomenasakralna stavbna dediščinakonec 12. stoletjaCerkev sestavljajo enotna poznogotska stavba, dve baročni kapeli, zakristija in gotski kor.
Domačija Cmureška cesta 3216281Lenart1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaDomačijo sestavljajo pritlična hiša in gospodarsko poslopje z opečnimi mrežami. Poleg stojita studenec in leseno kegljišče. Stavbe so iz druge polovice 19. stol. in prve polovice 20. stol. Hiša je v osnovi starejša.
Hiša Jurovska 17103Lenart1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaHiša ima ulični pročelji s sedmimi in štirimi osmi in dve etaži. V srednji osi je kamnit portal z letnico 1831. Vratnice so originalne, bidermajerske. Členitev fasade je bidermajerska.
Hiša Jurovska 37104Lenart1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaNadstropno zgradbo pokriva dvokapnica. Stavba je nastala po letu 1850.
Hiša Mariborska 17105Lenart1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinakonec 17. stoletjaPritlična zgradba je iz 17. stoletja. V sredini hiše je kamnit portal, v katerem je na les naslikan grb grofa Herbersteina. Na oknih so baročne mreže. V hiši je med letoma 1626 in 1910 deloval špital.
Hiša Ptujska 107107Lenart1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinazačetek 19. stoletjaSedemosna pritlična hiša ima dva vhoda, poudarjena s pilastroma. Pokriva jo dvokapnica. Na stranski fasadi je lesena veranda. Stavba je primer trškega snovanja prve polovice 19. stoletja.
Hiša Ptujska 137108Lenart1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinasredina 19. stoletjaSedemosna enonadstropna zgradba ima v četrti okenski osi klasicističen konzolni portal, ki ga obdajata dva para pilastrov. Hiša je kvaliteten izdelek klasicističnega snovanja na podeželju v sredini 19. stol.
Hiša Ptujska 1613696Lenart1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinakonec 18. stoletjaEnonadstropna stavba podolžnega tlorisa iz druge polovice 18. stol. je bila 1900 predelana. Zaradi dviga terena deluje stavba s cestne strani kot pritlični objekt z osemosno vhodno fasado. Ohranjen je baročen portal.
Hiša Ptujska 27106Lenart1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinazačetek 19. stoletjaPritlična klasicistična zgradba iz prve polovice 19. stol. ima izrazit podolžen tloris. Srednji del z vhodom poudarjata kanelirana pilastra, ki nosita preklado v višini podstrešnega venca.
Hiša Trg osvoboditve 17109Lenart1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinazačetek 19. stoletjaEnonadstropna klasicistična stavba, s petimi osmi glavnega pročelja, ima osrednjo os poudarjeno s timpanonom. Fasado členijo lizene in profilacije okoli oken. Prva polovica 19. stoletja.
Hiša Trg osvoboditve 117114Lenart1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščina19. stoletjeŠestosna enonadstropna trška hiša z dvoramnim stopniščem ob pročelju. Ima tipično preprosto oblikovane fasade skladnih proporcev 19. stoletja. Velika okna so poudarjena z gladkimi obrobami.
Hiša Trg osvoboditve 37110Lenart1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinazačetek 19. stoletjaEnonadstropna stavba ima glavno fasado členjeno v tipičnem klasicističnem slogu prve polovice 19. stoletja. Glavni vhod, ki je poudarjen s parom pilastrov, je nameščen na krajšo stranico.
Hiša Trg osvoboditve 57111Lenart1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinakonec 17. stoletjaVisokopritlična baročna zgradba iz 1675. Okna so poudarjena z okensko obrobo, profilirano karniso in polico. Ovalna maltasta polja in konkavni podstrešni venec dodatno členijo fasado.
Hiša Trg osvoboditve 87112Lenart1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinazačetek 19. stoletjaEnonadstropna stanovanjska hiša iz leta 1818 ima poznobaročen portal z močno poudarjenima odbijačema. Okna so poudarjena z obrobami in karnisami. Nadstropje je ločeno od pritličja z medetažnim zidcem.
Hiša Trg osvoboditve 97113Lenart1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaSedemosno nadstropno hišo pokriva dvokapna streha. Rustikalno pritličje je namenjeno trgovskim lokalom. Zgradba je nastala ob koncu 19. stoletja, v historičnem slogu.
Lorbekova kapela17323Lenart1992lokalnega pomenasakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaKapelica iz prve polovice 20. stoletja s trikotnim čelom je odprtega tipa. Ima poslikano trikotno čelo in ob straneh poslikavi. V notranjosti je kip Marije z detetom. Kapela stoji na dvorišču Cmureška cesta 34.
Purgajeva kapela22042Lenartsakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaKapelica iz prve polovice 20. stoletja ima povišano trikotno čelo in ima dekorirane vogale in portal. Kapela stoji pri hiši Jurovska cesta 25.
Rimskodobna gomila1481Lenart1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaRimskodobna gomila, razkopana do polovice.
Rimskodobno gomilno grobišče1480Lenart1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaRimskodobno gomilno grobišče; 15 večinoma že prekopanih gomil z višinami od 0,5 do 2,2 m in s premeri od 6 do 12,5 m.
Spomenik NOB7127Lenart2016[2].lokalnega pomenamemorialna dediščinakonec 20. stoletjaSpomenik je posvečen vsem žrtvam fašističnega nasilja. Avtorica spomenika je Vlasta Zorko. Spomenik so odkrili leta 1976.
Šola Trg osvoboditve 127115Lenart1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaDvonadstropna, osemosna zgradba z rustikalnim pritličjem, je tipičen primer historične neorenesančne arhitekture šol s preloma stoletja.
Trško naselje1041Lenart1992lokalnega pomenanaselbinska dediščinakonec 12. stoletjaJedro naselja je Trg osvoboditve z značilnimi trškimi zgradbami. Okoli župnišča in ob župnijski cerkvi so najpomembnejše hiše razporejene v nizih ob cesti, ki iz Maribora vodi v Radgono, Ptuj in Sv. Jurij.
Župnišče Trg osvoboditve 137116Lenart1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščina16. stoletjeEnonadstropno, stavbo pokriva dvokapnica. Fasada je členjena z vertikalnimi in horizontalnimi lizenami in maltastimi šivanimi robovi. Današnjo podobo je dobila leta 1862, domnevno je iz 16. stol.
Rimskodobna gomila Komarnik9908Lormanje1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaNepoškodovana rimskodobna gomila z višino 0,3 m in s premerom 6,5 m.
Rimskodobno gomilno grobišče Črni les9909Lormanje1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaRimskodobno gomilno grobišče; štiri nepoškodovane gomile z višinami od 0,3 do 0,6 m in s premeri od 9,5 do 14 m.
Rimskodobno gomilno grobišče Komarnik9910Lormanje1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaNepoškodovani rimskodobni gomili s premeroma 7,5 in 8 m in z višino 0,5 m.
Spomenik Črni križ24634Lormanje2016lokalnega pomenamemorialna dediščinazačetek 17. stoletjaNesrečni Agati je dal Friderik Herberstein leta 1605 domnevno postaviti znamenje Črni križ. Tega so ob koncu 18. stol. obnovili, nato je propadel. Na željo O. Ilaunika so 1936 ponovno postavili betonski spomenik s črnim križem in posvetilom.
Villa rustica1479Lormanje1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaStavbne ostaline (temelji, opeka, tlak) rimskodobne podeželske vile iz 1. stol. in prve polovice 2. stol.
Znamenje pri hiši Lormanje 821482Lormanje1992lokalnega pomenasakralna stavbna dediščinazačetek 18. stoletjaZnamenje predstavlja razvojno stopnjo med slopnim znamenjem z nišami in kapelico odprtega tipa. Zaradi te dvojnosti ga datiramo na začetek 18. stoletja.
Domačija Močna 71089Močna1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaDomačijo sestavljajo zidana, pritlična, v celoti podkletena hiša s tradicijo gostilne ter gospodarska poslopja prevotljena z opečnimi mrežami. Stavbe so iz 2. polovice 19. stoletja.
Kapela1075Močna1992lokalnega pomenasakralna stavbna dediščinakonec 18. stoletjaKapelica na pravokotni ploskvi ima na zadnji strani prislonjen baročno oblikovan zvonik. Je zgodnji primer kapelice z zvonikom. Lahko jo datiramo okoli leta 1800.
Hiša Nadbišec 325520Nadbišecprofana stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaPritlična podkletena hiša s sedemosno glavno fasado, krita z dvokapno opečno streho, je datirana z letnico 1906 na kamnitem vhodnem portalu.
Kapela Sv. Jožefa22045Nadbišecsakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaNeogotska kapelica sv. Jožefa je iz leta 1923. V notranjosti je sv. Jožef z otrokom.
Spominska plošča na hiši Nadbišec 101098Nadbišecmemorialna dediščinakonec 20. stoletjaNa hiši Rojkove domačije je spominska plošča, ki obeležuje ustanovitev Okrajnega komiteja KPS in Okrajnega odbora OF Lenart leta 1944. Spominska plošča je bila vzidana leta 1977.
Viničarija Nadbišec 18479Nadbišec1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinasredina 19. stoletjaLesena, ometana, delno podkletena stavba, krita s slamnato streho ima ohranjen bivalni del, prostor s prešo in klet. Del stavbe s hlevom in svinjakom se je porušil. Na kletnem portalu je letnica 1866.
Breznikova kapela22046Radehovasakralna stavbna dediščinazačetek 19. stoletjaKapelica zaprtega tipa z začetka 19. stoletja ima kamnit portal. V trikotnem čelu je prizor sv. Trojice. Ob strani sta upodobitvi sv. Jurija in sv. Frančiška.
Kapela sv. Marije1070Radehova1992lokalnega pomenasakralna stavbna dediščina17. stoletjeKapela s triosminskim prezbiterijem in zvonikom iz 17. stoletja so v 19. stol. prizidali večjo neogotsko ladjo. Strehi ladje in prezbiterija sta dvokapnici. Kapela je bila nekdaj protestantska.
Rimska gomila1056Radehova1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaOsamljena gomila, visoka 3,2 m in s premerom 22 m, je izropana. Grob je bil v zidani grobnici z obokom.
Domačija Selce 925521Selceprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaDomačijo sestavljajo pritlična podkletena hiša, ki izvira iz druge polovice 19. stoletja ter gospodarska poslopja. Poslopja so krita z opečnimi dvokapnimi strehami.
Znamenje pri hiši Selce 171072Selce1992lokalnega pomenasakralna stavbna dediščinazačetek 18. stoletjaKužno znamenje je bilo postavljeno leta 1710, ob razsajanju kuge. Na slopu postavljena hišica z nišami je pokrita z neprimerno strešico.
Cerkev sv. Ruperta3333Spodnja Voličina1992lokalnega pomenasakralna stavbna dediščina14. stoletjeEnoladijska gotska cerkev s prizidanima baročnima kapelama in zakristijo. Notranjščino ladje pokriva mrežasti obok, kapeli in prezbiterij krasijo baročni oltarji J. Holzingerja (1760-1772).
Župnišče Sv. Ruperta14161Spodnja Voličinasakralna stavbna dediščinasrednji vek, 18. stoletjeNadstropno župnišče ima na vhodni fasadi (proti cerkvi) dvoramno baročno stopnišče. V 18. stoletju povečano in povišano župnišče je v osnovi iz obdobja gotike.
Hiša Spodnja Voličina 11824996Spodnja Voličinaprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaPritlična podkletena hiša, ki izvira iz druge polovice 19. stoletja, s sedemosno glavno fasado in poudarjenim stebriščnim vhodnim rizalitom je krita z dvokapno opečno streho.
Hiša Spodnja Voličina 7724994Spodnja Voličinaprofana stavbna dediščina18. stoletjeEnonadstropna podkletena hiša iz 18. stoletja ima petosno glavno fasado in je krita z opečno dvokapnico s polnimi čopi.
Hiša Spodnja Voličina 7924995Spodnja Voličinaprofana stavbna dediščinazačetek 19. stoletjaPritlična podkletena hiša iz prve polovice 19. stoletja je krita z dvokapno opečno čopasto streho s tremi poudarjenimi podstrešnimi okni.
Jančičeva kapela24612Spodnja Voličinasakralna stavbna dediščinakonec 19. stoletjaNeogotska kapelica z zvonikom je brez izrazite profilacije. Steno členijo vratna in dve okenski odprtini.
Kapelica na križišču1080Spodnja Voličina1992lokalnega pomenasakralna stavbna dediščina19. stoletjeKapelica odprtega tipa baldahinaste oblike iz 19. stol. je pokrita s položno piramidalno streho. V centru te kapelice je nekdanje kužno znamenje, ki je ohranjeno samo v delu nad streho.
Spomenik NOB24689Spodnja Voličinamemorialna dediščinasredina 20. stoletjaNa spomeniku (visok kvader na ploščadi), odkritem leta 1956, so vklesana imena padlih domačinov, talcev in umrlih v koncetracijskih taboriščih.
Vas Spodnja Voličina1042Spodnja Voličina1992lokalnega pomenanaselbinska dediščinakonec 13. stoletjaJe obsežno deloma razloženo naselje, ki zajema vrsto zaselkov v dolini in pobočju Slovenskih goric. Središče naselja je zgoščeno ob cerkvi sv. Ruperta okoli katerega stojijo župnišče, stara šola in trgovina.
Kapela pri hiši Partinje 281076Spodnje Partinje1992lokalnega pomenasakralna stavbna dediščina19. stoletjePoslikano slopno znamenje z atiko stoji na podstavku iz grobo obdelanega kamna. Na spodnjem delu ima niše s podobami, v zgornjem delu je kip Marije. Slikovit primer takšnega tipa na Slovenskem iz 19. stol.
Znamenje pri hiši Partinje 361077Spodnje Partinje1992lokalnega pomenasakralna stavbna dediščinakonec 19. stoletjaProfiliran slop na poudarjeni bazi ima stiliziran kapitel s preklado na kateri stoji Marija z detetom. Na nosilcu je letnica 1863.
Domačija Dvoršak25523Spodnji Porčičprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaDomačijo sestavljajo pritlična podkletena hiša iz druge polovice 19. stoletja, s sedemosno glavno fasado in poudarjeno stebriščno vhodno lopo ter gospodarska poslopja. Poslopja so krita z dvokapnimi opečnimi strehami.
Eneolitska naselbina1026Spodnji Porčič1992lokalnega pomenaarheološka dediščinabakrena dobaSledovi bakrenodobne poselitve (črepinje, konična skodela); neraziskano.
Rimskodobna gomila1058Spodnji Porčič1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaNepoškodovana, verjetno rimskodobna gomila z višino 1,1 m in s premerom 14,7 m.
Rimskodobno gomilno grobišče1025Spodnji Porčič1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaRimskodobno gomilno grobišče; 12 delno prekopanih gomil z višinami od 0,6 do 1,6 m in s premeri od 6,9 do 11,5 m.
Šenekarjeva kapela3823Spodnji Žerjavcisakralna stavbna dediščinakonec 19. stoletaNeogotska kapela iz leta 1869 ima zvonik in na vsaki strani po tri opornike, med njimi neogotska okna. V notranjosti je kip Marije z manjšo figuro angela sv. Ane. Kapela stoji na visokem kamnitem podstavku.
Župečeva kapelica1872Spodnji Žerjavcisakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletaNeoklasicistična kapelica zaprtega tipa iz prve tretjine 20. stoletja se odlikuje po kakovosti profilacije in postavitvi v prostor.
Kužno znamenje7121Stražesakralna stavbna dediščinazačetek 18. stoletaOkoli 6 m visoko znamenje iz 1712 je pozni primer tega tipa na Slovenskem. Na vrhu slopa je niša z Marijinim kipom, nad slopom je nastavek z dvema nišama. Pokrito je z neprimerno betonsko strešico.
Hiša Šetarova 425528Šetarovaprofana stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaPritlična podkletena hiša s petosno glavno fasado in poudarjeno stebriščno vhodno lopo je krita z dvokapno opečno streho. Stavba je datirana z letnicama 1933 in 1934.
Hiša Šetarova 925529Šetarovaprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaPritlična podkletena hiša iz druge polovice 19. stoletja s sedemosno glavno fasado in poudarjenim stebriščnim vhodom. Hiša je krita z dvokapno opečno streho.
Kapela na Gmajni23544Šetarovasakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletaKapela z zvonikom, ki ima čebulasto streho, je grajena v postbaročni maniri. Profilirana je na vogalih in pod streho. Okni sta rahlo zašiljeni. V notranjosti je kip Marije.
Rimskodobni gomili1031Šetarova1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaRimskodobni gomili; eno so razkopali domačini pri odkopavanju štorov in pri tem našli pepelnico in grobne pridatke (lončenina, steklen vrček, oljenki, zapestnica), druga gomila je bila raziskovana 1930 (prazen grob, sestavljen iz kamnitih plošč).
Turkova kapela22050Šetarovasakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletaPreprosta kapelica zaprtega tipa je brez profilacije, ima poslikano trikotno čelo in profiliran podstrešni venec. V kapelici je Marijin kip. Domnevni čas nastanka je prva polovica 20. stoletja.
Hiša Vinička vas 3125531Vinička vasprofana stavbna dediščina19. stoletjeEnonadstropna podkletena stavba iz 19. stol. s petosno glavno fasado, krita z dvokapno opečno streho ima razporeditev vinogradniške stavbe: stanovanjski del, prostor s prešo in vinsko klet.
Hiša Vinička vas 3225532Vinička vasprofana stavbna dediščinazačetek 19. stoletjaPritlična podkletena hiša s petosno glavno fasado, krita z opečno čopasto dvokapnico, je datirana z letnico 1818 na kamnitem vhodnem portalu.
Murkova kapela6441Vinička vassakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletaKapelica ima trikotno čelo in gladko profilacijo. V notranjščini je kip Marije. Nastala je domnevno na začetku 20. stoletja.
Viničarija Vinička vas 2225533Vinička vasprofana stavbna dediščina19. stoletjeIz kamna zidana, ometana stavba s salonitno streho. Zidanica, ki izvira iz 19. stol. ima tipično razporeditev: bivalni del s črno kuhinjo, prostor, kjer je nekoč stala preša in obokano vinsko klet.
Borov križ1078Zamarkova1992lokalnega pomenasakralna stavbna dediščinazačetek 17. stoletaZidano znamenje na trikotni ploskvi ima na čelni strani nišo z ostanki poslikave. Nosi letnico 1610 in letnici obnove 1815, 1887. Na znamenju so baročno oblikovane vaze in stolp s kardinalskim križem.
Gomila Švicarski dvor1061Zamarkova1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaČasovno neopredeljena in neraziskana gomila.
Hiša Zamarkova 225534Zamarkovaprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaPritlična podkletena hiša iz druge polovice 19. stol., s sedemosno glavno fasado in kamnoseško bogato izdelanim vhodnim portalom v srednji osi, je krita z dvokapno opečno streho.
Rimskodobno gomilno grobišče Babič1010Zamarkova1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaRimskodobno gomilno grobišče; tri gomile z višinami od 0,5 do 3,3 m in s premeri od 5,7 do 25 m.
Rimskodobno gomilno grobišče Črni les1033Zamarkova1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaRimskodobno gomilno grobišče; štiri nepoškodovane gomile z višinami od 0,4 do 1,2 m in s premeri od 12 do 15 m.
Rimskodobno gomilno grobišče Toplak-Kegl21808Zamarkovaarheološka dediščinarimska dobaV gozdu med nekdanjima kmetijama Toplak in Kegl leži šest rimskodobnih gomil. Vse gomile imajo v središčnem delu vidne znake kopanja. Velikost gomil: premeri od 10 do 15 m, višine od 0,50 do 1,5 m.
Šenvetrova kapelica22053Zamarkovasakralna stavbna dediščinakonec 19. stoletaKapelica brez profilacije stoji sredi naravnega okolja in ustvarja kvaliteten ambient. Nastanek verjetno okoli leta 1900.
Znamenje pri hiši Zamarkova 1822054Zamarkovasakralna stavbna dediščinastedina 18. stoletaBaročni kip sv. Boštjana iz leta 1744 stoji na meter visokem podstavku. Predstavlja visoko kvalitetno baročno delo štajerskega umetnika. Na podstavku je napis: Petau 1744.
Hiša Zavrh 4128746Zavrh2011[3].lokalnega pomenaprofana stavbna dediščina19. stoletjePritlična, delno podkletena cimprana hiša, krita s strmo čopasto slamnato streho. Kamnita klet je obokana. Notranji prostori so tradicionalno razporejeni: veža in črna kuhinja v srednji osi, velika soba (hiša) na levi in štibelc na desni strani veže.
Kapelica pri hiši Zavrh 711079Zavrh1992lokalnega pomenasakralna stavbna dediščina18. stoletjeKapelica centralnega tlorisa z baročno oblikovano streho in zvonikom ima fasado členjeno s plitvimi polkrožnimi nišami. Datiramo jo v 18. stoletje.
Kocbekova kapelica22055Zavrhsakralna stavbna dediščinakonec 19. stoletjaNeogotska kapelica Lurške Matere božje je iz leta 1885. V notranjščini je Marijin kip.
Spominska hiša Zavrh 421099Zavrh1992lokalnega pomenamemorialna dediščinazačetek 20. stoletjaV Štupicovi vili je občasno bival general Maister. Na pročelju vile je njegov relief, v mansardi je od leta 1986 urejena spominska soba.
Viničarija Zavrh 61096Zavrh1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinazačetek 19. stoletjaLesena, ometana, pobeljena, delno podkletena stavba, krita s slamnato streho. Na hišnem tramu je vrezana letnica 1815.
Gradič Štralek25540Zgornja Voličinaprofana stavbna dediščina16. stoletjeStavba z mogočnim kletnim delom, krita z opečno dvokapno streho, je bila zgrajena na mestu gradiča Štralek, ki je bil v 2. polovici 19. stol. spremenjen v domačijo. Kletni del s poznogotskimi kamnitimi portali iz 16. stoletja je ostanek gradiča.
Partizanska bolnišnica Cafa1101Zgornja Voličina1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinasredina 20. stoletjaLeta 1944 je pri kmetu Francu Smrdelju delovala zasilna partizanska bolnišnica. Nanjo spominjata spominska plošča in bunker.
Spomenik Eli Kristl-Tanji1100Zgornja Voličina1992lokalnega pomenamemorialna dediščinakonec 20. stoletjaV boju z Nemci je dne 4.12.1944 padla aktivistka OF Ela Kristl-Tanja. Leta 1972 so ji posvetili kamnit spomenik.
Vogrinova kapela22068Zgornja Voličinasakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaKapelica z zvonikom je brez profilacije in je bila zgrajena v zahvalo za srečno vrnitev očeta iz prve svetovne vojne. V notranjščini je Jezusov kip.
Znamenje1081Zgornja Voličina1992lokalnega pomenasakralna stavbna dediščinasredina 17. stoletjaSlopno zidano znamenje iz leta 1659 ima v zgornjemdelu štiri globoke polkrožno zaključene niše. Postavljeno je v spomin na gospoda Cristoffa Andresfurterja.
Purgajev križ22063Zgornji Žerjavcisakralna stavbna dediščina19. stoletjeKriž z Križanim iz 19. stoletja in Marijo pod njim stoji na visokem podstavku. Ob straneh sta stebra s simboli rokodelcev. Okoli cele kompozicije je ograja iz debele kovane verige.
Rimsko gomilno grobišče1037Zgornji Žerjavciarheološka dediščinarimska dobaSkupina 17, večinoma nepoškodovanih rimskih gomil na parcelni št. 614, z višinami od 0,4 do 1,2 m in premeri od 7 do 14 m.
Rimskodobno gomilno grobišče Plojev gozd1038Zgornji Žerjavciarheološka dediščinarimska dobaRimskodobno gomilno grobišče; 21 večinoma nepoškodovanih gomil v gruči z višinami od 0,2 do 0,8 m in s premeri od 4,4 do 9 m.
Znamenje Marijinega kronanja9400Zgornji Žerjavcisakralna stavbna dediščina18. stoletjeBaročno trikotno zanamenje ima tri poslikane niše, v katerih so upodobljeni sv. Martin, sv. Jurij in Marijino oznanjenje.
  • »Register enot nepremične kulturne dediščine Slovenije«. Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno 12. decembra 2011.
  1. Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Lenart, Ur.l. RS, št. 24/92-1283, 13/98-608, 30.5.1992
  2. Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Lenart, Medobčinski uradni vestnik, št. 12/2016-204
  3. Odlok o razglasitvi hiše Zavrh 41 za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju Občine Lenart, Medobčinski uradni vestnik, št. 8/2011-170