Pojdi na vsebino

Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Benedikt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Benedikt.

Seznam

[uredi | uredi kodo]
SlikaImeEvidenčna številkaKrajLeto razglasitveVrsta spomenikaTip spomenikaČasovna uvrstitevOpis
Cerkev sv. Benedikta1068Benedikt1992[1].lokalnega pomenasakralna stavbna dediščinasredina 14. stoletjaCerkev iz sredine 14. stoletja je bila v 18. in 19. stoletju večkrat prezidana. Zvonik stoji na zahodni strani.
Fišerjeva kapela2555Benediktsakralna stavbna dediščinakonec 19. stoletjaKapelica iz konca 19. stoletja ima močno poudarjen venec in vitek zvonik.
Glunčova kapela2619Benediktsakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaKapelico iz začetka 20. stoletja ima profilirano trikotno čelo. V notranjščini ni kipov. Kapelica je v zelo slabem stanju.
Gomila1046Benedikt1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaSploščena in časovno neopredeljena gomila z višino 0,8 m in s premerom 12,5 m.
Hiša Benedikt 841083Benedikt1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaZidana, pritlična, delno podkletena stanovanjska hiša iz druge polovice 19. stoletja. Vhodni polkrožni portal je kamnit.
Krmekova kapela2749Benediktsakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaKapelica z zvonikom je bila postavljena na začetku 20. stoletja. Kapela stoji blizu hiše Benedikt št. 19c.
Rimska gomila1047Benedikt1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaRimska sploščena gomila višine 1,6 m in premera 10,8 m.
Rimskodobno gomilno grobišče1012Benedikt1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaRimsko gomilno grobišče; 16 manjših gomil v treh skupinah.
Znamenje2840Benediktsakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaKapelica iz časa med prvo in drugo svetovno vojno. V niši, odprti s šilastim lokom, je Marijin kip.
Župnišče13861Benedikt1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinakonec 17. stoletjaEnonadstropna zgradba, v današnji podobi iz leta 1796, je v osnovi starejše. V nadstropju ima kamnite okenske okvire, vhodni portal je iz leta 1896.
Gomila1060Drvanja1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaNepoškodovana in časovno neopredeljena gomila s premerom 17 m in z višino 1,8 m.
Joževa kapela2845Drvanjasakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaKapelica iz leta 1910 ima zvonik in trikotno čelo. Zaprta z vrati. V kapelici je kip Marije. Kapela stoji blizu hiše Drvanja št. 17
Penkova kovačija24691Drvanja1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaZidana zgradba z lesenim nadstreškom, zgrajena na začetku 20. stoletja. Ohranjeno kovaško orodje z ognjiščem. Kovačija stoji pri hiši Drvanja št. 24.
Rimskodobna gomila1059Drvanja1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaDelno poškodovana rimskodobna gomila z višino 0,5 m in s premerom 7 m.
Rimskodobna naselbina Strmškova njiva10657Drvanja1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaNajdeni ostanki temeljev in opeke manjše rimskodobne naselbine, pri obdelovanju zemlje večkrat izorjejo lomljenec, prodnike in kose tegul.
Rimskodobno gomilno grobišče Strmškov gozd1015Drvanja1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaGomilno grobišče, ki pripada bližnji rimskodobni podeželski naselbini; osem s kolovozom delno poškodovanih gomil z višinami od 0,2 do 0,7 m in s premeri od 7 do 11,5 m.
Rimska stavba1018Ihova1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaNa površini 20x35 m vidni sledovi rimske ceste.
Gomila1055Ločki Vrh1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaNepoškodovana in časovno neopredeljena gomila s premerom 18 metrov in z višino 1,8 metra.
Arheološko najdišče Pod Tremi kralji1021Obrat1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaŠtiri delno prekopane rimskodobne gomile, s premeri od 9 do 14 metrov in z višinami od 0,7 do 1,8 metra. Najdbe so izgubljene. Zahodno od gomil, v gozdu so bili odkriti tudi rimskodobni stavbni ostanki (temelji zidov, opeka), delno raziskani 1963.
Rimskodobna naselbina1020Obrat1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaStavbne ostaline (temelji, opeka) manjše rimskodobne podeželske naselbine. Temelji stavb, okvirno datirani v 2. stol., so bili odkriti na prostoru v velikosti 150 x 60 m.
Rimskodobno gomilno grobišče Klobasov gozd1019Obrat1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaRimskodobno gomilno grobišče; ohranjeni sta dve manjši gomili s premeroma 6 in 7 m ter z višinama 0,4 in 0,7 m.
Hiša Spodnja Bačkova 2124993Spodnja Bačkovaprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaLesena pritlična podkletena stavba iz druge polovice 19. stoletja, z zidano in obokano kletjo, je krita z dvokapno salonitno streho.
Hiša Spodnja Bačkova 511054Spodnja Bačkovaprofana stavbna dediščina19. stoletjeLesena, cimprana hiša s slamnato streho. V zgradbi je ohranjena črna kuhinja in v hiši lončena peč.
Hujsekova kapela3818Spodnja Bačkovasakralna stavbna dediščinakonec 19. stoletjaKapelica zaprtega tipa je iz leta 1871. Nad vhodom je trikotna niša. Kapela stoji blizu hiše Spodnja Bačkova št. 24.
Kužno znamenje7898Spodnja Bačkovasakralna stavbna dediščinazačetek 17. stoletjaKužno znamenje sestavljajo štirikotni rebrasti podstavek, preklada in polkrožni nastavek z masivnim križem. Na znamenu je izpisana letnica 1613 in imena štirih žrtev kuge. Znamenje stoji blizu hiše Spodnja Bačkova št. 33.
Rimsko gomilno grobišče1034Spodnja Ročica1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaŠtirinajst rimskih, že delno prekopanih gomil z višinami od 0,7 do 1,3 m in premeri od 5,5 do 11,5 m.
Cerkev sv. Treh Kraljev718Sv. Trije Kralji1992lokalnega pomenasakralna stavbna dediščinasredina 15. stoletjaNa griču ob robu vasi stoji čokata poznogotska cerkev omenjena 1445, dograjena 1528. Na severni strani ima zvonik. Kvalitetna je sočasna oprema, posebej Oltar Jezusovega rojstva.
Čolnikova rojstna hiša28539Sv. Trije Kraljimemorialna dediščinasredina 19. stoletjaRojstna hiša Dominika Čolnika (1830-1893), sadjarja in vinogradnika, ki je zbral okrog 400 sadnih in trtnih sort in jim uvajal slovenska imena. Obljavljal v časopisih, bil soustanovitelj Slovenskega gospodarja. Na fasadi je spominska plošča. Hiša stoji pri Sv. Treh Kraljih št. 2.
Domačija Sv. Trije kralji 928239Sv. Trije Kraljiprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaDomačijo sestavljata hiša in gospodarsko poslopje. Vhod v hišo je skozi kamnit portal. Gospodarsko poslopje ima širok odprti hodnik.
Mežnarija9573Sv. Trije Kralji1992lokalnega pomenaprofana stavbna dediščina16. stoletjeMežnarija stoji v neposredni bližini cerkve sv. Treh kraljev in ima obliko črke L.
Domačija Štajngrova 8328238Štajngrovaprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaZidana, pritlična, delno podkletena hiša krita z opečno streho je oblikovana na L. V gospodarskem delu zgradbe stoji lesena preša. Vinska klet je obokana. Na dvorišču je ohranjen vodnjak na kolo.
Hiša Štajngrova 8828238Štajngrovaprofana stavbna dediščinasredina 18. stoletjaNadstropna podkletena hiša z veliko obokano vinsko kletjo, nekdaj zidanica vinogradniškega posestva, je zgrajena na mestu Fuchsovega gradu. Na kamnitem kletnem portalu je letnica 1756. Zraven je pritlično gospodarsko poslopje s prešo.
Klemenčičeva kapela4394Štajngrovasakralna stavbna dediščinakonec 19. stoletjaŠest metrov visoko znamenje ima tri metre visoko nišo, v kateri je kip Križanega. Zgrajeno okoli 1900. Kapela stoji blizu hiše Štajngrova št. 5a.
Rimskodobno gomilno grobišče782Trotkova1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaObsežno rimskodobno gomilno grobišče; 57 večinoma prekopanih gomil (najdbe: kamnita pepelnica, bronasti novci) z višinami od 0,2 do 2 m in s premeri od 5 do 12,8 m.
Beračeva kapela11717Trsteniksakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaKapelica z zvonikom s trikotnim čelom, pilastri in podstrešnim vencem. V notranjščini ima poslikavo in Marijin kip.
Peserelova kapela11718Trsteniksakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaKapelica z zvonikom je bila postavljena leta 1925 v spomin na srečno vrnitev očeta iz prve svetovne vojne. Čelna fasada z dvema opornikoma, celotna fasada je členjena s poslikanimi venci in profilacijo okoli oken.
Rimskodobno gomilno grobišče Elblov les1032Trstenik1992lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaRimskodobno gomilno grobišče; sedem nepoškodovanih gomil z višinami od 0,6 do 1,7 in s premeri od 8,7 do 13 m.
Depojska najdba negovskih čelad1065Ženjak1992lokalnega pomenaarheološka dediščinaželezna dobaLeta 1811 je bilo ob krčenju gozda najdenih 26 bronastih čelad negovskega tipa. Ob sondiranju med II. svetovno vojno ni bilo novih najdb.
Znamenje11714Ženjaksakralna stavbna dediščina19. stoletjeZnamenje iz 19. stoletja, ki ima pravokotni tloris, pokriva ga dvokapnica. Na obcestni strani je velika niša s fresko Kristusa. Ob strani sta manjši niši.
  • »Register enot nepremične kulturne dediščine Slovenije«. Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno 12. decembra 2011.
  1. Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Lenart, Ur.l. RS, št. 24/92-1283, 13/98-608, 30.5.1992