Pojdi na vsebino

Senatni trg, Helsinki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Poletni turisti naselijo Senatni trg s Helsinško stolnico v ozadju

Senatni trg (finsko Senaatintori, švedsko Senatstorget) predstavlja arhitekturo Carla Ludviga Engla kot edinstveno alegorijo politične, verske, znanstvene in komercialne moči v središču Helsinkov na Finskem.

Senatni trg in njegova okolica predstavljajo najstarejši del centra Helsinkov. Znamenitosti in znane stavbe, ki obkrožajo trg, so Helsinška stolnica, vladna palača, glavna stavba Univerze v Helsinkih in hiša Sederholm, najstarejša stavba v središču Helsinkov iz leta 1757.[1]

Gradnja[uredi | uredi kodo]

Panorama Senatnega trga, Helsinki. Z leve: glavna stavba Univerze v Helsinkih, Helsinška stolnica in vladna palača. V središču je kip Aleksandra II.

V 17. in 18. stoletju je bilo na tem mestu pokopališče. Leta 1812 je bil Senatni trg v načrtu mesta, ki ga je zasnoval Johan Albrecht Ehrenström,[2] določen za glavni trg nove prestolnice Helsinki. Palača državnega sveta (ali vladna palača) je bila dokončana leta 1822 na vzhodni strani Senatnega trga. Služila je kot sedež senata Finske, dokler je leta 1918 ni nadomestil državni svet, zdaj pa je v njej urad finskega predsednika vlade in kabinet. Glavna stavba univerze na nasprotni strani Senatnega trga je bila zgrajena leta 1832.[3]

Helsinška stolnica na severnem robu Senatnega trga je bila Engelov najdaljši arhitekturni projekt. Na njej je delal od leta 1818 do svoje smrti leta 1840. Stolnica, takrat imenovana cerkev sv. Nikolaja, dominira nad Senatnim trgom in je bila dokončana leta 1852, dvanajst let po Engelovi smrti.[4]

  • Pogled na Senatni trg
    Pogled na Senatni trg
  • Engelova akvarelna slika 1816–1818 starega trga, ki je bil na jugovzhodnem delu sedanjega trga. Na desni je mestna hiša, na levi pa stražarnica, za katero je stara cerkev Ulrike Eleonore.[5]
    Engelova akvarelna slika 1816–1818 starega trga, ki je bil na jugovzhodnem delu sedanjega trga. Na desni je mestna hiša, na levi pa stražarnica, za katero je stara cerkev Ulrike Eleonore.[5]
  • Litografija trga iz leta 1838. Stavba straže pred stolnico je bila v 1840-ih porušena in na njenem mestu postavljene velike stopnice.[6]
    Litografija trga iz leta 1838. Stavba straže pred stolnico je bila v 1840-ih porušena in na njenem mestu postavljene velike stopnice.[6]
  • Hiša Sederholm, 1757, najstarejša stavba v središču Helsinkov na jugovzhodnem vogalu trga
    Hiša Sederholm, 1757, najstarejša stavba v središču Helsinkov na jugovzhodnem vogalu trga
  • Vladna palača, 1822
    Vladna palača, 1822
  • Glavna stavba Univerze v Helsinkih, 1832, v sedanjem pročelju
    Glavna stavba Univerze v Helsinkih, 1832, v sedanjem pročelju
  • Helsinška stolnica, 1830–1852
    Helsinška stolnica, 1830–1852

Kip Aleksandra II[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Aleksander II. (kip v Helsinkih).
Kip Aleksandra II. pred Helsinško stolnico

V središču trga je kip carja Aleksandra II. Kip, postavljen leta 1894, je bil zgrajen v spomin na njegovo ponovno vzpostavitev finskega parlamenta leta 1863 in njegov začetek več reform, ki so povečale avtonomijo Finske od Ruskega imperija. Kip predstavlja Aleksandra na podstavku, obkroženega s figurami, ki predstavljajo pravo, kulturo in kmete. Kipar je bil Walter Runeberg.[7]

Med rusifikacijo Finske med letoma 1899 in 1917 je kip postal simbol tihega upora, ljudje so protestirali proti odlokom Nikolaja II. tako, da so puščali rože ob vznožju kipa njegovega dedka, ki je bil takrat na Finskem znan kot 'dobri car'.

Po razglasitvi neodvisnosti Finske leta 1917 so bile podane zahteve po odstranitvi kipa. Kasneje je bilo predlagano, da bi ga nadomestili s konjeniškim kipom Mannerheima, ki je trenutno na Mannerheimintie pred muzejem Kiasma. Iz nobenega od teh predlogov ni bilo nič in danes je kip ena glavnih turističnih znamenitosti mesta in opomin na vlogo Aleksandra II. pri vzpostavitvi finske državnosti prvič v zgodovini.[8][9]

Sodobna vloga[uredi | uredi kodo]

Danes je Senatni trg ena glavnih turističnih znamenitosti Helsinkov. Na Senatnem trgu so organizirali različne umetniške dogodke, od koncertov, snežnih zgradb do kontroverznih dejavnosti deskanja na snegu.[10] Jeseni 2010 je bila na zgodovinskem trgu razstava United Buddy Bears s 142 medvedi.[11]

Digitalna karijonska glasba (finsko Senaatintorin ääni) se predvaja vsak dan ob 17.49 na Senatnem trgu. Zvočno instalacijo sta sestavila Harri Viitanen, skladatelj in organist Helsinške stolnice in Jyrki Alakuijala, doktor tehnologije. Optimalni položaj poslušanja je v bližini osrednjega spomenika trga, bronastega kipa Aleksandra II.[12]

Več stavb v bližini Senatnega trga upravlja vladni ponudnik nepremičnin, Senate Properties. Na severozahodnem vogalu so štirje kratki stebri, postavljeni vsako zimo za zaščito spominske plošče cerkve Ulrike Eleonore pred snežnimi plugi.

Mesto si prizadeva, da bi bilo označeno kot območje svetovne dediščine, vendar ena sama stavba v njegovem jugozahodnem vogalu to preprečuje.[13][14]

V popularni kulturi[uredi | uredi kodo]

Film
  • Naslovna sekvenca filma Johna Hustona The Kremlin Letter (1970) je bila posneta nad trgom ponoči, vključno s silhueto stolnice.[15][16]
  • Ameriški igralec in filmski režiser Warren Beatty je posnel prizore iz svojega filma Reds (1981) na trgu - Helsinki v vlogi Sankt Peterburga.[17]
  • Zasnežene nočne scene iz filma Noč na zemlji (1991) Jima Jarmuša so posneli na trgu, vendar ob vtisu, da je v središču prometno krožišče.[18]
Glasba
  • Uvodna sekvenca videospota za pesem Sandstorm Darudeja je bila posneta na Senatnem trgu, v ozadju pa je vidno prikazana stolnica.[19]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Helsingin kaupunginmuseo, Sederholmin talo«. Stadissa. Pridobljeno 5. julija 2020.
  2. ↑ »Senaatintori ympäristöineen«. Valtakunnallisesti merkittävät rakennetut kulttuuriympäristöt RKY. 22. december 2009. Pridobljeno 5. julija 2020.
  3. ↑ Hasu, Kirsi (4. marec 2020). »Senaatintori – koko Suomen pää ja sydän«. Helsinki. Pridobljeno 5. julija 2020.
  4. ↑ Perälä, Reijo (12. april 2018). »Helsingin tuomiokirkko nousi vallan symboliksi ja maksoi miljoona ruplaa«. Yle. Pridobljeno 26. junija 2020.
  5. ↑ »Senaatorin Historia«. Visit Sveaborg. Pridobljeno 28. julija 2020.
  6. ↑ »Kirkon tarina«. Helsingin Tuomiokirkko. Pridobljeno 26. junija 2020.
  7. ↑ »Senaatintori ja Aleksanteri II:n patsas«. Eduskunta. Pridobljeno 5. julija 2020.
  8. ↑ Roiha, Juha (24. september 2019). »Venäjän keisarin patsas herättää turisteissa ihmetystä – Miksi se on yhä keskellä Helsinkiä?«. Yle. Pridobljeno 5. julija 2020.
  9. ↑ https://www.eduskunta.fi/EN/naineduskuntatoimii/kirjasto/aineistot/yhteiskunta/suomi-valtiona/Pages/Suomen-valtiokehityksen-historiaa.aspx
  10. ↑ Saariaho, Jari (6. april 2001). »Kääk, lautailua Senaatintorilla!«. City. Pridobljeno 5. julija 2020.
  11. ↑ »United Buddy Bears in Helsinki«. United Buddy Bears. Pridobljeno 5. julija 2020.
  12. ↑ Helsinki.fi Arhivirano 2010-08-11 na Wayback Machine.
  13. ↑ Manninen, Antti (27. oktober 2002). »Senaatintori ehkä Unescon suojelulistalle«.
  14. ↑ Manninen, Antti (15. september 2015). »Senaatintori haluttiin Unescon maailmanperintölistalle, mutta yksi rakennus vaaransi suunnitelman«.
  15. ↑ »Suomi Venäjänä elokuvissa«. Elokuvapolku. Pridobljeno 5. julija 2020.
  16. ↑ Römpötti, Harri (8. junij 2018). »Helsinki Hollywood-näyttelijänä – nämä paikat Helsingissä ovat esittäneet Neuvostoliittoa amerikkalaisissa elokuvissa«. Helsingin Sanomat. Pridobljeno 5. julija 2020.
  17. ↑ Valleala, Siru (23. januar 2020). »Seksin Samuraiksi ja Hollywoodin prinssiksi kutsuttu Warren Beatty on urallaan kuvannut elokuvaa myös Suomessa – tältä kuvauksissa näytti Senaatintorilla«. Ilta-Sanomat. Pridobljeno 5. julija 2020.
  18. ↑ Lehtovuori, Panu (2010). Experience and Conflict: The Production of Urban Space. Gower Publishing. ISBN 9780754676027.
  19. ↑ Rantanen, Miska (2. maj 2019). »Maailman kuuluisin takaa-ajojuoksu«. Helsingin Sanomat. Pridobljeno 5. julija 2020.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Senatni_trg,_Helsinki&oldid=6241602«