Secure shell

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nabor internetnih protokolov
Plast Protokol
aplikacijska plast DNS, FTP, HTTP, IMAP, IRC, NNTP, POP3, SIP, SMTP, SSH,
predstavitvena plast
plast seje
prenosna plast DCCP, TCP, UDP, SCTP, RTP ...
omrežna plast IPv4, IPv6, ICMP, IGMP, ARP ...
povezovalna plast ECP, ATM, DDCMP, BSC, LAPB, LAPD, LLC, SDLC ...
fizična plast Token ring, Ethernet, FDDI, PPP, Wi-Fi ...

Secure Shell ali SSH je protokol za upravljanje računalnika na daljavo. Isto funkcijo ima tudi Telnet, vendar je Secure Shell varnejši, saj pošlje odjemalcu geslo kriptirani obliki.

SSH deluje po načelu javnega in zasebnega ključa. SSH najprej strežniku pošlje javni ključ, s katerim je kriptirano in poslano geslo SSH. Takoj, ko SSH-strežnik prejme zakriptirano geslo, ga dekriptira s pomočjo svojega zasebnega ključa. Če se gesli ujemata, SSH-strežnik uporabnika spusti naprej in ta lahko prične z delom na računalniku (po pregledu gesel še dodatno preveri, če ima uporabnik pravico uporabljati konzolo). Za uporabo SSH-ja so potrebni posebni odjemalci.

Sistemi Linux imajo serijsko vgrajen SSH-odjemalec. Do njega je moč dostopati s konzolskim ukazom ssh (ssh [uporabniško_ime@]cilj). Na operacijskem sistemu Windows pa sta najbolj razširjena dva programa: prvi se imenuje Putty, ki ne potrebuje namestitve in je primeren za uporabo zdoma (npr. šola, služba, knjižnica), drugi pa nosi ime SSH TectiaTM Client in potrebuje namestitev.