Salome Zourabičvili
Salome Zourabičvili სალომე ზურაბიშვილი | |
---|---|
![]() | |
Predsednica Gruzije | |
Trenutni nosilec naziva | |
Začetek delovanja 16. december 2018 | |
Premier | Mamuka Bakhtadze Giorgi Gakharia Irakli Garibašvili |
Predhodnik | Giorgi Margvelašvili |
Ministrica za zunanje zadeve | |
Na položaju 20. marec 2004 – 18. oktober 2005 | |
Predsednik | Mikheil Saakašvili |
Predhodnik | Tedo Japaridze |
Naslednik | Gela Bezhuašvili |
Osebni podatki | |
Rojstvo | Salomé Nino Zourabichvili[2] 18. marec 1952[3][4] (70 let) Pariz |
Politična stranka | Gruzijska pot (2006–2011)[1] Neodvisni (2011–danes) |
Zakonci | |
Otroci | 2 |
Bivališče | Palača Orbeliani, Tbilisi, Gruzija |
Poklic | diplomatka, državnica, političarka |
Podpis | ![]() |
Spletna stran | salome.ge |
Salome Zourabičvili, francosko-gruzinska političarka in nekdanja diplomatka, * 18. marec 1952, Pariz, Francija
Od decembra 2018 je na položaju predsednice Gruzije. Je prva ženska izvoljena na to mesto,[nb 1] ki ga bo zasedala šest let. Zaradi ustavnopravnih sprememb, ki bodo začele veljati leta 2024, naj bi bila Zourabičvilijeva zadnja neposredno izvoljena predsednica Gruzije. Vse prihodnje voditelje držav bo namreč posredno izvolil parlament oz. volilni kolegij.
Leta 2004 je postala gruzinska državljanka, francoskemu državljanstvu pa se je odpovedala leta 2018.[5]
Življenjepis[uredi | uredi kodo]
Zourabičvilijeva se je rodila v Parizu v družini gruzinskih priseljencev.
Diplomacija[uredi | uredi kodo]
Francoski diplomatski službi se je pridružila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in tri desetletja opravljala različne višje diplomatske položaje. Od leta 2003 do 2004 je bila veleposlanica Francije v Gruziji.
Politika[uredi | uredi kodo]

Leta 2004 je po medsebojnem dogovoru med Francijo in Gruzijo sprejela gruzinsko državljanstvo in postala gruzinska zunanja ministrica. V času svojega mandata na gruzinskem ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) se je pogajala o pogodbi, ki je privedla do umika ruskih sil iz nespornih delov gruzinske celine. Bila je tudi v Odboru za sankcije proti Iranu pri Varnostnem svetu ZN kot koordinatorka skupine strokovnjakov.
Po spopadu s tedanjim gruzinskim predsednikom Mihaelom Sakašvilijem je Zourabičvilijeva leta 2006 ustanovila politično stranko Pot Gruzije, ki jo je vodila do leta 2010. Na koncu je bila leta 2016 kot neodvisna kandidatka izvoljena v gruzinski parlament. Po prisegi na mesto predsednice je zapustila poslanski sedež. Med gruzinskimi predsedniškimi volitvami leta 2018 je kandidirala kot neodvisna kandidatka, ki jo je podprla vladajoča stranka Gruzijske sanje. Zmagala je v drugem krogu proti Grigolu Vashadzeju.
Opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Nino Burjanadze je kot predsednica parlamenta dvakrat na kratko opravljala funkcijo vršilca dolžnosti predsednika.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Presidential Candidate Apologizes for Unethical Address to Reporters". Georgia Today on the Web. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2020-10-31. Pridobljeno dne 2021-09-20.
- ↑ https://www.legifrance.gouv.fr/affichTexte.do?cidTexte=JORFTEXT000000419116
- ↑ Roglo — 1997.
- ↑ Munzinger Personen
- ↑ "Georgia's free president". eurasianet.org (angleščina). 16. januar 2019. Pridobljeno dne 2021-09-21.