SKF

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
SKF
TipDelniška družba Aktiebolag
OMX: SKF B
BSE: 500472
NSE: SKFINDIA
Panogametal industry Uredi v Wikpodatkih
Ustanovitev1907
SedežGothenburg, Švedska
Ključni ljudjeLeif Östling (Šef), Alrik Danielson (Predsednik in CEO)
ProduktiLežaji, tesnila, maziva
PrihodekSEK 63,597 milijard (2013)[1]
Operat. dobičekSEK 9,612 milijard (2011)
Čisti dobičekSEK 6,224 milijard (2011)
Skupno premoženjeSEK 59,374 milijard (2011)
Lastniški kapitalSEK 21,436 milijard (2011)
Št. zaposlenih44740 (end 2010)
Spletna stranwww.skf.com
SKF stavba v Schweinfurtu, Nemčija

SKF, (Svenska Kullagerfabriken AB - Švedska tovarna krogličnih ležajev AB), kasneje AB SKF je švedski proizvajalec ležajev, tesnil, maziv in drugih strojnih izdelkov. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1907, sedež je v Gothenburgu.


SKF ima poslovalnice v več kot 140 državah po svetu ter tako s svojimi izpostavami skrbi za lokalno gospodarstvo po državah.

SKF ima slovensko predstavništvo, SKF Slovenija, v Ljublani na Ukmarjevi ulici.

Trenutno je tam zaposlenih 10 strokovnjakov za ležajno, servisno in senzorično tehniko.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Podjetje je bilo ustanovljeno na Švedskem 16. februarja 1907 kot "Aktiebolaget Svenska Kullagerfabriken" iz katerega je nastalo ime SKF. Eden od ustanoviteljev podjetja, Sven Wingquist, je izumitelj dvorednega osno-nihajni kroglični ležaj ter prvi direktor podjetja. Do začetka prve svetovne vojne je SKF imel predstavništva v večini držav v Evropi ter tovarne v ZDA, VB in na Švedskem. Med obema vojnama je SKF bil prisoten na vseh celinah, z izjemo Antarktike, s skupno 40.000 zaposlenimi. V naših krajih je SKF odprl predstavnišvto leta 1922 v Beogradu za področje bivše Kraljevine Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je SKF se širil po državah, ki niso bile vpletene v vojno, Južna Amerika. Po vojni so bile nekatere tovarne SKF-a nacionalizirane. Leta 1948 začetek proizvodnje v tovarni v Schweinfurt-u. Leta 1953 je v 77 letu starosti umrl Sven Wingquist, v tem obdobju je SKF tudi priključil kar nekaj tovarn pod svoje okrilje. Z širitvijo asortimana in potreb po večjih količinah na trgu, je SKF v sledečem desetletju povečal svoje proizvodne kapacitete. Tako je bila leta 1971 v Sarajevu odprta nova tovarna. Do konca tisočletja je SKF nadgradil svojo logistično in podporno mrežo to te mere, da ima v skoraj vsaki državi na svetu svoje predstavništvo. Dandanes ima SKF preko 40.000 zaposlenih po vsem svetu od proizvodnje do razvoje in prodaje. V asortimanu je mogoče najti vse od ležaja in ležajnih ohišji do maziv, tesnil in izdelkov za prenos moči ter sistemov nadzora strojnih elementov. Ker je SKF okoljsko zavedno podjetje ponuja tudi obnovo produktov (ležaji, vretena, ...). S to strategijo tudi SKF želi zmanjšati ogljične izpuste ter skrbi za naravne vire.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Fritz, Martin and Karlsson, Birgit (2006). SKF: A Global Story, 1907-2007. ISBN 978-91-7736-576-1
  • Steckzén, Birger (1957). SKF: The History of a Swedish Export Industry, 1907-1957. (švedsko)

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. "Annual Results 2013". SKF. Pridobljeno dne 5 August 2014.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]