Rožnatoglavi goban
| Rožnatoglavi goban | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Rožnatoglavi goban (Boletus rhodoxanthus)
| ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Boletus rhodoxanthus Krombh. (1925) |
Rožnatoglavi goban, imenovan tudi rdečerumeni goban ali rožnati goban (znanstveno ime Boletus rhodoxanthus) je pogojno užitna goba iz rodu gobanov.
Opis[uredi | uredi kodo]
Ta gobja vrsta na videz malce spominja na vražji goban, a se od njega loči po citronasto rumenem mesu, ki na prerezanih mestih takoj pomodri in rožnatem klobuku, po katerem je dobila slovensko ime.
Klobuk tega gobana je sprva izbočen, pozneje pa postane blazinasto zaobljen in doseže do 20 cm v širino. Na temenu je klobuk belo sivkast do bledorumenkast, proti robovom pa prehaja v rožnato barvo. Cevke himenija so sprva rumene, nato pa postanejo rumeno zelene in imajo temno karminske luknjice. Himenij na prerezanem mestu tudi takoj pomodri, v njem pa je olivno rjav trosni prah, v katerem so vretenasti, 10-16 x 5-6 mikronov veliki trosi.
Bet je pri mladih primerkih trebušast pri starejših pa se razpotegne in je večinoma vitek v dnišču pa zadebeljen. Rumeno osnovo beta pokriva karminsko rdeča mrežica s fino teksturo, ki je v dnišču izrazeitejša. Meso v betu je čvrsto in citronasto rumeno, a prerezano manj izrazito pomodri. Vonj gobe ni izrazit, okus pa je precej mil.
Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]
Na Slovenskem je ta vrsta gobanov precej redka in zato zavarovana, najdemo pa jo lahko na apnenčastih tleh, pod listavci (predvsem hrasti in bukvami), v toplih poletnih dneh.
Surov rožnatoglavi goban je strupen in povzroča prebavne motnje, prekuhan pa je sicer užiten, a ni preveč dobrega okusa. Velja za eno najbarvitejših evropskih gobjih vrst. Še najbolj podoben mu je temnoškrlatni goban (Boletus rhodopurpureus), ki raste v podobnem okolju.