Rievaulx Abbey

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Rievaulx Abbey
RievaulxAbbey-wyrdlight-24588.jpg
Rievaulx Abbey
Rievaulx Abbey is located in Anglija
Rievaulx Abbey
Geografska lega: Rievaulx Abbey, Anglija
Osnovne informacije
RedCistercijanski
Ustanovitev1132
Ukinitev1538
Materinska cerkevClairvaux Abbey
ŠkofijaDekan iz Yorka
Ljudje
UstanoviteljWalter l'Espec in Thurstan, Yorški nadškof
Pomembne osebeAilred of Rievaulx
Kraj
LokacijaRievaulx, severni Yorkshire, Anglija
Koordinate54°15′27.0″N 1°7′0.1″W / 54.257500°N 1.116694°W / 54.257500; -1.116694Koordinati: 54°15′27.0″N 1°7′0.1″W / 54.257500°N 1.116694°W / 54.257500; -1.116694
Vidni ostankiprecejšen
Dostopda


Rievaulx Abbey /riːˈvoʊ/ ree-VOH je nekdanja cistercijanska opatija v Rievaulxu, v bližini Helmsleya v narodnem parku North York Moors, severni Yorkshire, Anglija. Vodil jo je opat Rievaulx in je bila ena izmed najbogatejših opatij v Angliji, dokler je ni ukinil Henrik VIII. Angleški leta 1538. Njegove ruševine so turistična atrakcija, v lasti države in jo vzdržuje vladna organizacija English Heritage.

Ustanovitev[uredi | uredi kodo]

Rievaulx Abbey je bila ustanovljena leta 1132. Dvanajst menihov iz samostana Clairvauxu je odšlo kot poslanstvo za kolonizacijo na sever Anglije in Škotske. To je bila prva cistercijanska opatija na severu. Sčasoma je postala ena od velikih cistercijanskih opatij Yorkshirea, druga za slavno Fountains Abbey.

Njena oddaljena lokacija je bila idealna za cistercijane, katerih želja je bila, da sledijo strogemu življenju v molitvi in samooskrbi z malo stika z zunanjim svetom. Patron Walter Espec, član cistercijanske skupnosti, je ustanovil še opatijo Wardon v Bedfordshireu na nedonosni pustinji na enem od njegovih podedovanih posestev.

Financiranje[uredi | uredi kodo]

Samostan se nahaja v gozdnatem predelu ob reki Rye, v zavetju hribov. Da bi imeli dovolj ravnice za obdelavo, so del reke preusmerili bolj zahodno od svoje nekdanje struge. Menihi so v 12. stoletju spremenili tok reke trikrat. Stara struga je vidna osnovi opatije. To je ilustracija tehnične iznajdljivosti menihov, ki so sčasoma zgradili donosno poslovanje z rudarjenjem svinca in železa, redili so ovce in prodajali volno kupcem iz vse Evrope. Opatija Rievaulx je postala ena največjih in najbogatejših v Angliji s 140 menihi in še veliko več bratov laikov. Obsegala je 6.000 hektarjev zemljišč in ustanavljala hčerinske opatije v Angliji in na Škotskem.

Proti koncu 13. stoletja se je opatija zadolževala za svoje gradbene projekte in zaradi izgubljenega prihodka zaradi epidemije bolezni ovac (psoroptic mange). Nesreča je otežila delo plenilcem iz Škotske v začetku 14. stoletja. Da bi bile stvari še slabše, je prebivalstvo v sredini 14. stoletja ogrožala črna smrt (kuga, zato je bilo težko zaposliti nove laične brate za ročno delo. Opatija je bila prisiljena oddati v najem velik del svojih zemljišč. Leta 1381 je bilo le še štirinajst menihov, trije laični bratje in opat, nekatere stavbe so opustili.

Do 15. stoletja je bila cistercijanska praksa doslednega spoštovanja pravil svetega Benedikta opuščena v prid bolj udobnemu življenju. Menihom je bilo dovoljeno jesti meso in imeti zasebno stanovanje, tudi opat je imel precejšnje zasebno gospodinjstvo.

Ukinitev[uredi | uredi kodo]

Samostan je ukinil kralj Henrik VIII. leta 1538. Takrat so poročali, da je 72 stavb zasedalo poleg opata še 21 menihov ter 102 delavca, dohodki so znašali 351 £ na leto. Samostan je imel v lasti prototip plavža v Laskillu z zelo učinkovito proizvodnjo litega železa, kot so sodobni današnji plavži. Gerry McDonnell (arheometalurg Univerze v Bradfordu) ocenjuje, da je zaprtje Rievaulxa prestavilo industrijsko revolucijo za dve in pol stoletja.

Henrik je ocenil, da so stavbe neprimerne za bivanje in odvzel dragocenosti, kot je bil svinec. Lokacijo je prodal grofu Rutlandu, enem od svojih svetovalcev, dokler se ni prenesla v družino Duncombe.

V 1750-tih je Thomas Duncombe III. polepšal posestvo z izgradnjo terase z dvema templjema v grškem stilu. So v oskrbi National Trust. Ruševine opatije pa so v skrbi English Heritage.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Fergusson, Peter; Harrison, Stuart (2000). Rievaulx Abbey. Community, Architecture, Memory. Yale University Press.
  • Woods, Thomas (2005). How the Catholic Church Built Western Civilization. ISBN 0-89526-038-7.
  • Derbyshire, David (21 June 2002). "Henry "Stamped Out Industrial Revolution"". The Daily Telegraph.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]