Retrogradna analiza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Retrogradna analiza (retroanaliza) je zvrst šahovskih problemov, ki se ukvarja s preteklostjo določene pozicije. Namesto običajnih nalog »Mat v n potezah« so tu postavljena vprašanja kot »Kaj je bila zadnja poteza belega?«, »Katera je bila prva poteza belega lovca?« ali »Lahko beli še rokira?«

A. Jakobčič
Retros list, 1998
Chess zhor 26.png
Chess zver 26.png
a8 b8 c8 d8 e8 f8 g8 h8
a7 b7 c7 d7 e7 f7 g7 h7
a6 b6 c6 d6 e6 f6 g6 h6
a5 b5 c5 d5 e5 f5 g5 h5
a4 b4 c4 d4 e4 f4 g4 h4
a3 b3 c3 d3 e3 f3 g3 h3
a2 b2 c2 d2 e2 f2 g2 h2
a1 b1 c1 d1 e1 f1 g1 h1
Chess zver 26.png
Chess zhor 26.png
Beli lahko rokira (na obe strani). Lahko rokira tudi črni?
Značilen problem retrogradne analize.

Retrogradna analiza se uporablja tudi pri neposrednih matnih problemih, kadar se ugotavlja pravica do rokade ali jemanja mimogrede (en passant). Razširjen tip problemov retrogradne analize so najkrajše dokazne partije. Reševalec mora najti natančen potek partije od začetka do podane pozicije v določenem številu potez.

V položaju na diagramu beli lahko rokira na kraljevo stran (0-0). Ali lahko rokira tudi črni?

Rokada je mogoča, če se niti kralj niti ustrezna trdnjava še nista premikala. Pri retroanalitičnih problemih predpostavljamo, da je pozicija legalna, to je, da je do nje mogoče priti iz začetne pozicije z običajnimi šahovskimi pravili, pa čeprav so poteze še tako čudne.

Rešitev: Če želimo ovreči rokado, moramo dokazati, da se je ali kralj ali ustrezna trdnjava že premikala. Kmet na h6 je jemal belo figuro, katero? Belemu manjkajo tri figure, dama, lovec in kmet. Dama odpade, ker bi se moral premakniti beli kralj in bela rokada bi bila izgubljena. Lovec tudi ni mogel biti, saj je belopoljni in ni mogel pasti na h6. Tudi kmet ni mogel pasti neposredno, saj sploh ni mogel priti na h-linijo, saj črnemu na manjka nobena figura. Ostane le še ena možnost, na h6 je padla promovirana figura. Vendar je kmet promoviral po jemanju na h6, saj sicer ni mogel na polje promocije h8. Torej je pravzaprav promovirana figura še na plošči, padla pa je originalna figura. Katera? Edini figuri, ki sta se lahko vrnili na izhodiščni položaj sta skakač (bodisi b1 ali g1) ali trdnjava h1. Trdnjava ni bila, ker bi to pomenilo izgubo bele rokade. Ostane nam torej skakač. Ker se skakač lahko brez težav vrne domov, kaže da ne moremo ugotoviti nič o črni rokadi. Vendar, kam pa je skočil skakač s polja g8 po promociji? Na h6 ni mogel, ker je bilo takrat polje zasedeno, torej je skočil na f6. S tem pa je bil črni v šahu in ker ni jemal skakača ostane le še premik črnega kralja (seveda je moral biti prej začasno umaknjen lovec f8) in posledično izguba rokade.

Če povzamemo vrstni red: najprej je na h6 je padel beli skakač, naredil pot za promocijo kmeta na g8 v novega skakača, ki se je čez f6 vrnil domov. Ostali manjkajoči beli figuri (dama in lovec) nista bistveni, lahko bi pravzaprav tudi bili na deski.

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

Eden izmed piscev knjig o retrogradni analizi je tudi logik Raymond Smullyan. V slovenskem prevodu imamo naslednji njegovi knjigi:

  • Raymond Smullyan, Šahovske skrivnosti Sherlocka Holmesa, DZS, Ljubljana 1986. (COBISS)
  • Raymond Smullyan, Šahirizada, DZS, Ljubljana 1992. ISBN 86-341-0777-9 (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]