Register Spomina sveta
Register Spomina sveta je imenik kot del programa Memory of the World (Program Spomin sveta), ki ga je UNESCO ustanovil leta 1992, »da bi se ohranila dokumentarna dediščina človeštva«. Ta program je zasnovan tako, da se zagotovi prost dostop do pomembnih dokumentov in ohranjanje dokumentarne dediščine.
Leta 1997 so bili v register vpisani prvi dokumenti, vključno dragocene knjižne zbirke, rokopisi, partiture, unikati, slike, zvočni in filmski dokumenti, »ki predstavljajo kolektivni spomin ljudi v različnih državah po svetu«. [1] Imenovanje ni finančno podprto, vendar pa je treba razumeti da se domača država zavezuje - tako kot pri drugih programih svetovne dediščine - da z nominacijo zagotavlja mednarodni skupnosti »ohranjanje in dostopnost« zadevne dokumentarne dediščine. [2]
Program Memory of the World nadaljuje z Listino za ohranjanje digitalne dediščine 2003 (nemško Charta zum Erhalt des Digitalen Kulturerbes) [3], v zvezi z vprašanjem dolgoročnega ohranjanja digitalnih dokumentov, kot tudi če so na voljo le digitalni materiali.
Države lahko imenuje do dva dokumenta za nov vnos v seznam, odločitev o vključitvi odloči mednarodni svetovalni odbor vsaki dve leti. [4]
Do aprila 2025 je bilo v mednarodni register vpisanih 570 kosov dokumentarne dediščine.[5]
Za seznam predmetov, navedenih v dokumentih svetovne dediščine po državah glej .
Nacionalna lista Spomina sveta UNESCO
[uredi | uredi kodo]V Sloveniji je bil v letu 2020 ustanovljen Nacionalni odbor UNESCO za program Spomin sveta, ki deluje pod okriljem Nacionalne komisije za Unesco. Njegov namen je popularizacija Unescovega programa za pisno kulturno dediščino Spomin sveta (angl. Memory of the World). Program Spomina sveta zajema več vrst registrov: mednarodnega, regionalnega ter nacionalnega.
Slovenija ima trenutno v register Spomina sveta vpisan »Codex Suprasliensis«, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Gre za kodeks iz 10. stol., hranjen v treh državah (Poljski, Rusiji in Sloveniji) in velja za najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku.
Od leta 2022 je na nacionalnem seznamu Spomin sveta deset enot, to so: serija listin grofov Celjskih (1262–1456), korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev iz druge polovice 16. stoletja, Ptujski mestni statut (1513), Stiški rokopis (okoli leta 1428), Prešernova zapuščina iz prve polovice 19. stoletja, knjižnica Frančiškanskega samostana Novo mesto (1469–1800), Biblija Jurija Dalmatina (1584), Piranski kodeks De summa totius orbis (1524–1526), herbarij Janeza Krstnika Flysserja (1696) in taboriščni tarok Borisa Kobeta iz leta 1945.[6][7]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Vgl. Das Gedächtnis der Menschheit. Das Dokumentenerbe der UNESCO. Kunth-Verlag, München 2010, S. 5.
- ↑ Digitales Erbe – Memory of the World Arhivirano 2012-01-19 na Wayback Machine., Österreichische UNESCO-Kommission
- ↑ Charta zum Erhalt des Digitalen Kulturerbes Arhivirano 2013-06-14 na Wayback Machine.. (Volltext deutsch, pdf, unesco.at; 82 kB)
- ↑ »Deutsche Vorschläge für das UNESCO-Register«. Pridobljeno 17. marca 2017. Arhivirano 2017-06-18 na Wayback Machine.
- ↑ »Memory of the World«. UNESCO Memory of the World Programme. Pridobljeno 24. aprila 2025.
- ↑ NUK
- ↑ Nacionalna lista Spomina sveta UNESCO izbor za leto 2022
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
