Rdečkasta mušnica

Rdečkasta mušnica
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Fungi (glive)
Oddelek:	Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred:	Agaricomycetes (listarice)
Red:	Agaricales (listarji)
Družina:	Amanitaceae (mušničarke)
Rod:	Amanita (mušnice in lupinarji)
Vrsta:	A. rubescens
Dvočlensko ime
	Amanita rubescens; (Pers. (1797)
Sinonimi
	Agaricus rubescens (Pers.) Fr. (1821) ; Limacium rubescens (Pers.) J. Schröt. (1889) ; Amplariella rubescens (Pers.) E.-J. Gilbert (1940) ;

Rdečkasta mušnica ali bisernica (znanstveno ime Amanita rubescens) je gliva iz rodu mušnic (Amanita). Vrstni pridevek rubescens pomeni pordelost in se nanaša se na spremembo barve na poškodovanih ali prerezanih mestih iz bele v rožnato rdečo.^[1]

Značilnosti

Klobuk ima premer od 5 do 20 cm; večinoma je rjavkasto rožnate barve, vendar zelo spremenljiv; običajno ohranjajo neenakomerno razporejene, umazano bele ali sive ostanke ovojnice, ki so sprva kupolasti in se v zrelosti sploščijo in se včasih celo vbočijo. Poškodovani deli gobe se obarvajo temno rožnato. V zelo vlažnem vremenu se lahko krpice sperejo s klobuka, zato se pri določanju vedno zanašamo na rdečino poškodovanih delov gobe.

Lističi so beli, prosti ali zelo rahlo prirasli na bet in gosti. Pri zrelih gobah so tudi na njih vidne rožnate ali rjasto rdeče pike. Ob poškodbah zelo hitro postanejo rožnate ali temno rdeče barve.

Bet je visok od 7 do 15 cm in ima v premeru od 1 do 2 cm. Nad obročkom je bele barve, pod njim pa rdečkasto rjave, pogosto z temno rožnatimi pikami. Meso se ob prerezu obarva rožnato. S starostjo postane votel in ima viseč obroček, ki je precej tanek in krhek, običajno nažlebljen in pogosto raztrgan. Ostanek ovojnice (volva) značilna za mušnice je vidna le na zelo mladih primerkih in hitro izgine, tako da ostane nabreklo dnišče brez izrazitih obročev, ki so značilni za panterjevo mušnico.

Nima izrazitega vonja in okusa, ker pa je pogosto črviva lahko stare gobe precej neprijetno dišijo.^[1]

Razširjenost in življenjski prostor

Razširjena je po celotni Evropi in Severni Ameriki, v Sloveniji je pogosta.

Raste v sožiteljskem razmerju z mešanim drevjem, še posebej pogosto z iglavci na revnih kislih tleh. Najdemo jo lahko od začetka junija do konca oktobra.^[1]

Mikroskopske značilnosti

Trosni odtis je bele barve. Trosi so široko ovalni, jajčasti, gladki, amiloidni in merijo 8–9 x 5–5,5 μm.^[1]

Podobne vrste

panterjeva mušnica (Amanita pantherina) ne pordeči na prerezu, ima rjavkast klobuk z belimi krpicami, nima nažlebkanega zastiralca in ima gomoljasto dnišče obdano z natrganimi obroči.
podaljšana mušnica (Amanita excelsea) ima na zgornji strani podobno nažlebkano zastiralce, a nima rdečkastih odtenkov na klobuku in betu.

Uporabnost

Pogojno užitna. Pred uporabo jo je potrebno dobro termično obdelati, ker surova ali slabo prekuhana povzroča hemolizo.^[2]

Galerija slik

ilustracija
klobuk
bet in zastiralce
dnišče
mlada goba
trosi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Rdečkasta mušnica

Gobe.si

Sklici

1 2 3 4 »Amanita rubescens, Blusher mushroom«. www.first-nature.com (v angleščini). Pridobljeno 1. septembra 2025.
↑ Seeger, Ruth (Februar 1980). »Studies on rubescenslysin haemolysis«. Naunyn-Schmiedeberg's Archives of Pharmacology (v angleščini). Zv. 311, št. 1. str. 95–103. doi:10.1007/BF00500309. ISSN 0028-1298.

[:0-1] 1 2 3 4 »Amanita rubescens, Blusher mushroom«. www.first-nature.com (v angleščini). Pridobljeno 1. septembra 2025.

[2] Seeger, Ruth (Februar 1980). »Studies on rubescenslysin haemolysis«. Naunyn-Schmiedeberg's Archives of Pharmacology (v angleščini). Zv. 311, št. 1. str. 95–103. doi:10.1007/BF00500309. ISSN 0028-1298.

[1]

[2]