Razcep ustnice in dlesni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Razcep ustnice in neba)
Razcep ustnice in neba
Sopomenkezajčja ustnica, helishiza, volčje žrelo, palatoshiza
Otrok z razcepljeno ustnico in nebom
Specialnostmedicinska genetika uredi v wikpodatkih
SimptomiOdprtina v zgornji ustnici, ki lahko sega v nos ali nebo[1]
ZapletiTežave pri hranjenju, govoru, sluhu, pogostne okužbe srednjega ušesa[1]
Običajni začetekPri rojstvu[1]
VzrokiObičajno neznano[1]
Dejavniki tveganjakajenje med noseönostjo, diabetes med nosečnostjo, debelost, visoka starost matere, določenazdravila[1][2]
Zdravljenjekirurgija, logopedija, zobozdravstvo[1]
Prognozadobra (pogoj zdravljenje)[1]
Pogostost1.5 na 1000 rojstev (razviti svet)[2]

Razcep ustnice (CL) in razcep neba (CP) sta primera orofacialnega razcepa[2]. Pri razcepu ustnice (heiloshiza ali zajčja ustnica[3])  gre ali za odprtino na zgornji ustnici, ki se lahko razširi v nos. Odprtina je lahko na eni strani, na obeh straneh ali pa v sredini. Pri razcepu neba (palatoshiza ali volčje žrelo[4]) je v ustnem nebu odprtina, ki vodi v nos. Obe motnji lahko nastopata tudi skupaj. Te motnje lahko povzročijo težave pri hranjenju, govorne motnje, težave s sluhom in pogosto vnetje ušes. Pri manj kot pol primerih je pogoj je povezan z drugimi motnjami.[1]

Razcep ustnice in neba je posledica neustreznega zraščanja obraznega tkiva v času razvoja. Zato gre pri njih za okvare ob rojstvu. Vzrok v večini primerov ni znan. Dejavniki tveganja  so med drugim Kajenje med nosečnostjo, sladkorna bolezen, debelost, starejša mati, in nekatera zdravila (kot so sredstva za zdravljenje epileptičnih napadov). Razcep ustnice in razcep neba jo mogoče pogosto diagnosticirati med nosečnostjo s pomočjo ultrazvoka.

Razcep ustnice in neba je mogoče uspešno zdraviti z operacijo. To se pogosto dogaja v prvih nekaj mesecih življenja za helioshizo in pred starostjo osemnajst mesecev za razcep neba. Lahko da je potrebna logopedska in zobozdravstvena nega. Ustrezno zdravljenje zagotavlja dober izid.

Razcep ustnice in neba se  v razvitem svetu pojavlja pri 1 ali 2 dojenčkih na 1000 rojstev. CL je približno dvakrat pogostejša pri moških kot ženskah, CP brez CL pa je pogostejša pri ženskah. V letu 2013 je po svetu zaradi tega prišlo do 3,300 smrti, padec z 7,600 smrti leta 1990.[5] Stanje so včasih imenovali "zajčja ustnica", zaradi podobnosti z zajcem oziroma kuncem, vendar se tai naziv vse manj uporablja, saj lahko hitro zveni žaljivo.[6]

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Če razcep ni povezan s strukturo neba v ustni duplini,  se imenuje razcep ustnice.  Nastane v vrhu zgornje ustnice bodisi kot mala vrzel ali vdolbina (kot delen ali nepopoln razcep), ali pa se nadaljuje v nos (kompletni razcep). Razcep ustnice je lahko enostranski ali obojestranski. To je posledica okvare pri spajanju čeljustnega in nosnega tkiva (nastanek primarnega neba).

Blaga oblika heiloshize je mikroformna špranja.[7] Lahko se kaže kot majhna vdolbina na rdečem delu ustnice, lahko pa se vleče kot brazgotina od ustnice do nosnice.[8] V nekaterih primerih je prizadeto mišično tkivo v ustnici pod brazgotino, kar zahteva rekonstruktivni kirurški poseg.[9] priporočljivo je, da resnost okvare pri novorojenčkih z mikroformno špranjo čim preje preveri kranofacialna ekipai.[10]

Razcep neba[uredi | uredi kodo]

Razcep neba je stanje, v katerem plošči lobanje , ki tvorita trdo nebo (streho usta) nista povsem združeni. V tem primeru je razcepljeno tudi mehko nebo, večinoma tudi ustnica.  Razcep neba se po svetu pojavlja pri približno enem od 700 živorojenih otrok.[11]

Razcep neba se lahko kaže kot dokončen (razcep mehkega in trdega neba, lahko tudi z  vrzelijo v čeljusti) ali nepopoln ("luknja" ustnem stropu, običajno kot razcep mehkega neba). Vzrok je okvara med lateralnim spajanjem neba, nosnega septuma in/ali medianega neba (nastanek sekundarnega neba).

Luknja v nebu zaradi razcepa ima za posledico, da je strehi ustna votlina neposredno povezana z nosno duplino.

Opomba: naslednje slike kažejo streho ustne votline. Nos je videti zgoraj, ustnica je rožnate barve. Da je slika bolj jasna, se kaže brez dojenčkovih zob.

Rezultat povezave  med usti in notranjostjo nosu je tako imenovana velofarigealna neustreznost (VPI). Zarad špranje uhaja zrak v nosno votlino, tako da pride v nosu do resonance in zvokov med govorom.[12] Drugotni učinki VPI so govorne napake (npr., izkrivljanja, zamenjave, in opustitve) in izravnalne spremembe v artikulaciji in izgovarjavi (npr.osteriorni nosni frikativi).[13] Možne oblike zdravljenja so med drugim logopedija,   protetika, povečanje zadnje stene žrela, podaljšanje neba in kirurški posegi.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 »Facts about Cleft Lip and Cleft Palate«. 20. oktober 2014. Pridobljeno 8. maja 2015.
  2. 2,0 2,1 2,2 Watkins, SE; Meyer, RE; Strauss, RP; Aylsworth, AS (april 2014). »Classification, epidemiology, and genetics of orofacial clefts«. Clinics in plastic surgery. Zv. 41, št. 2. str. 149–63. doi:10.1016/j.cps.2013.12.003. PMID 24607185.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  3. http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517852/heiloshiza?query=heiloshiza&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 8. 2017.
  4. http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5531257/palatoshiza?query=palatoshiza&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 8. 2017.
  5. Naghavi, Mohsen; in sod. (17. december 2014). »Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990-2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013«. The Lancet. Zv. 385. str. 117–71. doi:10.1016/S0140-6736(14)61682-2. PMC 4340604. PMID 25530442.
  6. Boklage, Charles E. (2010). How new humans are made cells and embryos, twins and chimeras, left and right, mind/selfsoul, sex, and schizophrenia. Singapore: World Scientific. str. 283. ISBN 9789812835147.
  7. »Clinical features of the microform cleft lip and the ultrastructural characteristics of the orbicularis oris muscle«. Cleft Palate Craniofac. J. Zv. 47, št. 3. Maj 2010. str. 297–302. doi:10.1597/08-270.1. PMID 19860522.
  8. »Minor-form, microform, and mini-microform cleft lip: anatomical features, operative techniques, and revisions«. Plast. Reconstr. Surg. Zv. 122, št. 5. november 2008. str. 1485–93. doi:10.1097/PRS.0b013e31818820bc. PMID 18971733.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  9. »Reconstruction of microform cleft lip«. Scand J Plast Reconstr Surg Hand Surg. Zv. 37, št. 4. 2003. str. 232–5. doi:10.1080/02844310310016412. PMID 14582757.
  10. »The spectrum of isolated congenital nasal deformities resembling the cleft lip nasal morphology«. Arch Facial Plast Surg. Zv. 13, št. 3. 2011. str. 152–60. doi:10.1001/archfacial.2011.26. PMID 21576661. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. marca 2012. Pridobljeno 30. julija 2017.
  11. »Statistics by country for cleft palate«. WrongDiagnosis.com. Pridobljeno 24. aprila 2007.
  12. Sloan GM (2000). »Posterior pharyngeal flap and sphincter pharyngoplasty: the state of the art«. Cleft Palate Craniofac. J. Zv. 37, št. 2. str. 112–22. doi:10.1597/1545-1569(2000)037<0112:PPFASP>2.3.CO;2. PMID 10749049.
  13. Hill JS (2001). »Velopharyngeal insufficiency: An update on diagnostic and surgical techniques«. Current Opinion in Otolaryngology & Head and Neck Surgery. Zv. 9, št. 6. str. 365–8. doi:10.1097/00020840-200112000-00005.