Franc Guzaj
| Franc Guzej | |
|---|---|
.jpg) | |
| Rojstvo | 12. november 1839 ali 1839[1] Šibenik |
| Smrt | 10. september 1880 ali 1880[1] Košnica pri Celju |
| Državljanstvo |  Cislajtanija Avstrijsko cesarstvo |
| Poklic | zločinec |
Franc Guzej (tudi Franc Guzaj, nemško Franz Gusai),[2] slovenski kriminalec, * 12. november 1839, Šibenik, † 10. september 1880, Košnica.
Življenje
[uredi | uredi kodo]
Franc Guzej se je rodil 12. novembra 1839 v revni kmečki družini v Šibeniku pri Šentjurju, očetu Andražu in materi Ani (rojeni Mravlak). Kot edinec je moral v vojsko, kjer si je pridobil znanje orožnika. Nato se je vrnil domov in se zaposlil kot pomožni delavec na Dobrni, na večji kmetiji, ki je imela tudi gostilno. Zaradi podtaknjene tatvine na Dobrni je bil obsojen na 7 let zaporne kazni v celjskem zaporu Stari pisker. Iz zapora je pobegnil in začel ropati trgovce, župnije, graščake. Svoj plen je vedno razdelil med revne. Na begu je bil 5 let. Ustreljen je bil 10. septembra 1880 v Košnici pri Šentjurju . Brez obreda so ga pokopali izven pokopališča pri cerkvi sv. Ane v Prevorju Lopaci.
Že sta dvignila orožnika puški, strela sta blisnila ter počila ... Eden je zadel dolgo – dolgo iskano žrtev v prša, drugi v trebuh ... Smrtno zadeti Guzaj je omahnil in se zakotalil po tleh. Nekaj časa je še brcal z nogami, krčil prste na rokah, začelo mu je rohljati iz prs in izdahnil je ...
Razbojnik Guzaj v literaturi
[uredi | uredi kodo]O razbojniku Guzeju je prvi pisal Januš Golec (1931). Leto za tem je dramo o Guzeju napisal Ernest Tiran, nato pa izdal še povest o Guzeju. Slovensko-nemška pisateljica Ana Wambrechtsamer, ki se je rodila na Planini pri Sevnici, je napisala povest Der Guzej, a se je ohranila le v rokopisnih in časopisnih odlomkih.[3]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Record #121148165 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ »Krstna knjiga / Taufbuch - 03868 | Šenjur | Nadškofijski arhiv Maribor | Slovenija | Matricula Online«. data.matricula-online.eu. Pridobljeno 29. septembra 2025.
- ↑ Miran Hladnik: Slovenski zgodovinski roman. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009.) (COBISS)
Literatura
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- »Resnice in legende o razbojniku Francu Guzaju«. Sledi časa (12. april 2015). RTV Slovenija.
