Ogled vira Rž

{{drugipomeni}}
{{Taksonomka
| name = Rž
| image = Secale_cereale.jpg
| image_width = 240px
| regnum = [[Plantae]] (rastline)
| divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke)
| classis = [[Liliopsida]] (enokaličnice)
| ordo = [[Poales]] (travovci)
| familia = [[Poaceae]] (trave)
| genus = ''[[Secale]]'' 
| species = '''''S. cereale'''''
| binomial = ''Secale cereale''
| binomial_authority = [[Friedrich August Marschall von Bieberstein|M.Bieb.]]
}}
'''Rž''' [ŕž] ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Secale cereale''''') je [[kruh|krušno]] [[žito]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[trave|trav]], sorodno [[ječmen]]u in [[pšenica|pšenici]]. Največji pridelovalki rži sta [[Evropska unija]] in [[Rusija]]. V [[Slovenija|Sloveniji]], kjer je drugo najpomembnejše krušno žito, najbolje uspeva v severovzhodnem predelu in na višje ležečih površinah na [[Dolenjska|Dolenjskem]], [[Gorenjska|Gorenjskem]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]]. Najbolje uspeva na peščeni in ilovnati podlagi, odporna pa je proti suši in zmrzali.

Rž se uporablja predvsem za človekovo prehrano, vzhodno od nemško-francoske meje in severno od [[Madžarska|Madžarske]] pa je rž celo osnovno krušno žito. Poleg prehrane se uporablja tudi za živalsko krmo in kot industrijsko rastlino, saj iz nje izdelujejo nekatere [[alkoholne pijače]] in industrijski [[špirit]]. Velik del slame ponekod uporabijo za izdelavo [[celuloza|celuloze]] za papir ali pa s sežiganjem pridobivajo [[bioetanol]] in [[bioplin]]. Med pšenico je rž sicer pogost [[plevel]], kar zmanjšuje vrednost pridelka.

V primerjavi z drugimi žiti je bolj odporna proti boleznim in [[škodljivec|škodljivcem]]. Kljub temu jo lahko prizadene npr. [[škrlatnordeča glavnica]], ki je v preteklosti povzročala epidemije smrtonosne zastrupitve, imenovane [[ergotizem]]. V [[srednji vek|srednjem veku]] so zaradi nepoznavanja vzroka bolezen pripisovali [[čarovništvo|čarovništvu]].

== Opis ==
[[Slika:Secale cereale (Roggen)-2008.jpg|left|thumb|Klas rži]]
[[File:Secale cereale MHNT.BOT.2015.2.40.jpg|thumb|left|''Secale cereale'']]

Rž je od 100 do 180 centimetrov visoka rastlina, ki ima okroglo in votlo [[steblo]], na vrhu katerega razvije 10 do 15 cm dolg [[klas]], sestavljen iz členkovitega klasnega vretena in na členkih sedečih 30 do 40 dvo- ali tricvetnih klaskov. Posamezen [[cvet]] je sestavljen iz [[pestič]]a in teh [[prašnik]]a, ki se oprašujejo [[vetrocvetka|s pomočjo vetra]].

[[Korenina|Korenine]] so šopaste, iz njih pa običajno požene glavna bil ter štiri do pet manjših stranskih bilk. [[Rastlinski list|Listi]] so dolgi in zašiljeni ter vzporedno ožiljeni z glavno osrednjo žilo. Široki so približni 1 cm in so mladi vijolično-zelene barve, kasneje pa pobledijo in dobijo voščeno prevleko z modrikastosivim poprhom. [[Jeziček]] je pri rži kratka in presekana, listna nožnica pa nima ušesc.<ref name="Rž">{{navedi splet |url=http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/users/1/agronomija/Katedra/POZABLJENE_POLJ%C5%A0%C4%8CINE_rz.pdf |title=Pozabljene poljščine - rž |publisher=[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniška fakulteta]] |accessdate=2013-07-17 |archive-date=2013-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131007064609/http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/users/1/agronomija/Katedra/POZABLJENE_POLJ%C5%A0%C4%8CINE_rz.pdf |url-status=dead }}</ref>

Rž cveti od sredine maja do konca junija, cvetenje pa se začne na sredini klasa in se nato širi navzdol in navzgor. Posamezen cvet cveti od štiri do pet dni, iz oplojenih cvetov pa se razvije podolgovato in nagubano ter nekoliko trebušasto zelenkasto do rjavo-sivo [[zrno]], dolžine cca 7,4 in širine 2,5 – 3,5 mm ter debeline od 2,3 – 3 mm<ref>{{navedi splet |url=http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2719/semeana_polj%C5%A1%C4%8Din.htm |title=Semena poljščin |publisher=Biotehniška fakulteta |accessdate=2013-07-17 |archive-date=2013-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131007070203/http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2719/semeana_polj%C5%A1%C4%8Din.htm |url-status=dead }}</ref>, ki ima na trebušni strani globoko brazdo, na vrhu pa kratko bradico. Dozori v drugi polovici julija, na višjih legah pa konec julija in v začetku avgusta. Spomladi začne rž rasti pri temperaturah od 4 do 5 °C, za zorenje pa potrebuje 16 do 22 °C.<ref name="Kmetija">{{sktxt|Bence|2011}}.</ref>

Zrno rži je t. i. golec (''caryopsis''), kar pomeni, da sta pri njej predpleva (''palea'') in krovna pleva (''lemma'') manjši od zrna in z njim nista zraščeni, zato zrelo zrnje zlahka pade iz klasa. Krovna pleva je podaljšana v reso, ki je dolga od 3 do 8 cm, in je pri ozimnih sortah praviloma daljša od tiste pri jarih sortah.<ref name="Rž" />

S križanjem pšenice in rži so znanstveniki vzgojili novo vrsto žita, ki so jo poimenovali [[tritikala]]. Ime nove vrste je sestavljeno iz nekaj črk znanstvenega imena za rod pšenice ''Triticum'' in nekaj črk za rod rži ''Secale''. Prvič je pšenico in rž leta 1875 križal škotski botanik [[Stephen Wilson]], vendar pa je ustvaril križanca, ki je imel neplodno zrno. Prvemu je uspelo vzgojiti plodnega križanca med ržjo in pšenico ameriškemu botaniku [[Albert S. Carmann|Albertu S. Carmannu]] leta 1883.<ref name="triticale">{{navedi dokument |url=ftp://ftp.fao.org/docrep/fao/009/y5553e/y5553e.pdf |title=Triticale improvement and production |editor=Mergoum, Mohamed & Gómez-Macpherson, Helena |series=FAO plant production and protection paper |volume=179 |publisher=[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] |year=2004 |location=Rim |accessdate=2013-10-05 |language=angleščini |isbn=92-5-105-182-8}}</ref> Leta 1905 je tudi slovenski botanik [[Fran Jesenko]] ustvaril križanca med pšenico in ržjo, ki je imel plodno zrno. Znanstveniki so naknadno ugotovili, da so najboljši križanci tisti, pri katerih je pšenica oprašena s [[cvetni prah|cvetnim prahom]] rži. Pri tritikali so [[kromosom]]i v razmerju 3:1 oziroma 2:1.<ref name="Rž" /> Prva uradno predstavljena [[Varieteta (botanika)|varieteta]] tritikale ''Bokolo'' je bila predstavljena leta 1968 na Madžarskem.<ref name="triticale" /> Botaniki so se ukvarjali tudi s križanjem rži in ječmena, vendar jim doslej še ni uspelo razviti križanca, ki bi se obdržal.<ref>{{sktxt|Fedak|Armstrong|1980}}.</ref>

Kmetijski strokovnjaki so ugotovili tudi, da mešani posevek pšenice in rži, ki so ga poimenovali [[soržica]], ugodno vpliva na obe vrsti žita. Rž varuje pšenico pred okužbami z glivicami, pšenica pa v posevku zmanjšuje prisotnost okužbe rži s škrlatno glavnico. Pri tem je potrebno paziti, da obe vrsti žita dozorita istočasno.<ref name="Rž" />

== Zgodovina ==

Rž je samonikla v osrednji in vzhodni [[Turčija|Turčiji]]. Prvi arheološki dokazi o udomačeni rži izvirajo iz [[neolitik|neolitskih]] naselbin v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. Kasneje se rž v večjih količinah začne pojavljati v arheoloških ostankih [[Bronasta doba|bronaste dobe]] (med letoma 1800 in 1500 pr. n. št.) v osrednji [[Evropa|Evropi]].<ref>{{sktxt|Zohary|Hopf|2000|pp=75}}.</ref> [[Plinij starejši]] o rži ni imel dobrega mnenja, saj je zapisal, da je »nevredna hrana, ki je primerna le za preprečevanje lakote«<ref name="Plinij">{{sktxt|Evans|Peacock|1981|pp=11}}.</ref> ter da jo je potrebno mešati s [[pira|piro]], »da se omili njen grenki okus, pa še takrat je rž neprijetna za želodec«.<ref>{{navedi enciklopedijo|author=Plinij starejši |translator-first1=John |translator-last1=Bostock |translator2=H.T. Riley |title=The Natural History|location=London |publisher=Taylor and Francis|year=1855 |chapter-url=http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0137%3Abook%3D18%3Achapter%3D40|volume=XVIII|chapter=CHAP. 40.—SECALE OR ASIA}}</ref> Od srednjega veka dalje so rž bolj množično pridelovali v osrednji in vzhodni Evropi. Danes je rž osnovno krušno žito vzhodno od nemško-francoske meje in severno od Madžarske. V južni Evropi so rž gojili na drugorazrednih površinah. 

V [[Severna Amerika|Severno Ameriko]] so rž prinesli evropski (britanski in nizozemski)<ref>{{navedi splet|url=http://www.gramene.org/species/secale/rye_intro.html|title=Rye introduction|accessdate=2013-07-17}}</ref> imigranti, v poznem 19. in začetku 20. stoletja, kmalu za tem pa so v Kanadi začeli vzgajati [[kultivar]]je, ki bi ustrezali klimatskim pogojem v tej državi.<ref>{{navedi splet|url= http://www.thecanadianencyclopedia.com/articles/rye|title= Rye|work= The Canadian Encyclopedia|accessdate= 2013-07-01|language= en|archive-date= 2013-10-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20131012061836/http://www.thecanadianencyclopedia.com/articles/rye|url-status= dead}}</ref>

== Etimologija ==

=== Slovenščina in slovanski jeziki ===

Beseda rž [ȓž] je v [[slovanski jeziki|slovanskih jezikih]] sorodna. V [[hrvaščina|hrvaščini]] in [[srbščina|srbščini]] je ''râž'' / раж, v [[ruščina|ruščini]] рожь (''róžь''), [[makedonščina|makedonščini]] ’рж / ’ржта, [[češčina|češčini]] ''rež'', [[slovaščina|slovaščini]] ''raž''. [[praslovanščina|Praslovanska]] beseda <tt>*rъžь</tt> (rž) je sorodna s staronordijsko <tt>rugr</tt>, starovisokonemško <tt>rocko</tt>, [[nemščina|nemško]] ''Roggen'' (rž), [[stara pruščina|staroprusko]] ''rugis'' / ''ruggis'', [[latvijščina|latvijsko]] ''rudzis'', [[litovščina|litvansko]] ''rugiaĩ'' (množina), [[tračanščina|tračansko]] <tt>brídza</tt> v enakem pomenu. Besede izvirajo iz [[indoevropski prajezik|(pra)indoevropske]] besede <tt>*ṷrughio-</tt> s pomenom rž.<ref>{{sktxt|Snoj|1997|pp=550}}</ref>

== Pridelava ==
{| class="wikitable" style="float:right; clear:left;"
|-
! colspan=2|Največje pridelovalke rži — 2011/12<br />(v tisoč metričnih tonah)
|-
| {{EU}} || style="text-align:right;"| 6.900
|-
| {{RUS}} || style="text-align:right;"| 2.967
|-
| {{BLR}} || style="text-align:right;"| 804
|-
| {{UKR}} || style="text-align:right;"| 579
|-
| {{TUR}} || style="text-align:right;"| 350
|-
| {{CAN}} || style="text-align:right;"| 241
|-
| {{USA}} || style="text-align:right;"| 161
|-
| {{KAZ}} || style="text-align:right;"| 28
|-
| '''Skupaj svet''' || style="text-align:right;" | 12.185
|-
|colspan=2|''Vir:FAS USDA<ref name="#1">{{navedi splet|title=World rye production, consumption, and stocks|url=http://www.fas.usda.gov/psdonline/psdreport.aspx?hidReportRetrievalName=BVS&hidReportRetrievalID=676&hidReportRetrievalTemplateID=7|work=United States Department of Agriculture|accessdate=17. julija 2013}}</ref>
|}
[[Slika:2005rye.PNG|thumb|right|Pridelava rži leta 2005 - shematski prikaz]]
Rž najbolje uspeva na peščeni in ilovnati podlagi, prija pa ji tudi kisla in šotasta prst. Odporna je proti suši, pa tudi proti zmrzali, saj prenese temperature do –35 °C. Kali pri najnižjih temperaturah od vseh krušnih žit, saj se kalitev začne že pri 1 do 2 °C. [[Transpiracijski koeficient]] rži je od 320 do 420, kar pomeni, da za kilogram suhe snovi potrebuje od 320 do 420 litrov [[voda|vode]], kar je najmanj med pravimi žiti. Dobro uspeva na območjih s povprečno količino padavin med 600 in 1.000 mm, uspeva pa celo tam, kjer je povprečna letna količina padavin le okoli 400 mm.<ref name="feedipedia" />

Rž se lahko seje kot ozimno ali kot jaro žito, se pravi jeseni in spomladi. Običajno se poseje med 90 in 100 kilogrami semena na [[hektar]], da se doseže vrednost od. 200 do 250 kaljivih semen na kvadratni meter na globino 2 do 3 cm, medvrstna razdalja pa mora znašati med 12,5 in 15 cm. Setev ozimne rži poteka od konca septembra pa do prve polovice oktobra, običajno dva tedna pred pšenico. Vsako leto je priporočljivo sejati novo [[certificirano seme]], saj je rž delno tudi [[tujeprašnica]]. Rastlina dobro prenaša mraz, sušo in škodljivce.<ref name="Kmetija" /> Ozimna rž se seje do 55° severno, jara pa višje na severu, nekje do 70° severne širine. Ozimna rž praviloma daje večji pridelek, pogosto pa slabo prezimljeno ozimno rž dosejejo z jaro. Ta se seje med 20. februarjem in 20. marcem.<ref name="Rž" /> Kljub temu, da se večina rži pridela v pasu od 0 do 70º severne geografske širine, pa rž gojijo tudi v Afriki in Aziji ter celo v tropih, vendar tam le na veliki nadmorski višini. Rž uspeva tudi v [[Himalaja|Himalaji]], vse do nadmorske višine 4.300 m.<ref name="feedipedia">{{navedi splet|url=http://www.feedipedia.org/node/225|title=Rya grain and by-products|publisher=feedipedia|accessdate=2013-07-17}}</ref>

Dva do tri tedne pred setvijo je treba njivo zorati do srednje globine (cca 25 cm), nato pa jo je priporočljivo pognojiti s 30 do 40 kg N/ha, 70 do 90 kg K<sub>2</sub>O/ha in 50 do 70 kg P<sub>2</sub>O<sub>5</sub>/ha.<ref name="Rž" /> Posevek je treba spomladi enkrat ali dvakrat dognojiti z dušičnim umetnim gnojilom v skupnem odmerku do 80 kg N/ha. Prva dognojitev se izvede takoj, ko sneg skopni, druga pa v razvojni fazi kolenčenja ali pred klasenjem.<ref name="Kmetija" />

Rž ni občutljiva na izbiro prejšnje poljščine, je pa sama boljša predhodna poljščina od drugih žit. V preteklosti so jo sejali kot varovalni posevek za [[detelja|deteljo]]. Takrat so jo sejali bolj na redko kot običajno.<ref name="Rž"/>

Globalni trend pridelave rži se je v zadnjih letih ustalil. Porast pridelave so zabeležili v [[Ruska federacija|Rusiji]] (64,17 %) in v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] (26,70 %), zmanjšala pa se je v [[Evropska Unija|Evropski uniji]] (–0,24 %), [[Ukrajina|Ukrajini]] (–3,85 %), [[Belorusija|Belorusiji]] (–6,25 %) [[Kanada|Kanadi]] (–41,18 %) in [[Avstralija|Avstraliji]] (–50 %).<ref>{{navedi splet|url=http://www.indexmundi.com/agriculture/?commodity=rye&graph=production-growth-rate|title=Rye Production Annual Growth Rate by Country|publisher=United States Department of Agriculture|accessdate=2013-07-17}}</ref> Največje izvoznice rži so Kanada (150.000 ton), Evropska unija, Rusija, Belorusija (100.000 ton), Ukrajina (25.000 ton) in ZDA (5.000 ton).<ref>{{navedi splet|url=http://www.indexmundi.com/agriculture/?commodity=rye&graph=exports|title=Rye Exoprts by Country|publisher=United States Department of Agriculture|accessdate=2013-07-17}}</ref>

=== Pridelava v Sloveniji ===
Rž v Sloveniji najbolje uspeva na peščenih tleh severovzhodne Slovenije ter na višje ležečih kmetijskih površinah Koroške, Gorenjske, Dolenjske in Kočevskega. Rž je bila v Sloveniji najbolj razširjena od sredine 19. do začetka 20. stoletja. V tem času je bilo v Sloveniji z ržjo zasejanih 50.000 hektarov kmetijskih površin. Po letu 1906 so se začele površine zmanjševati in se pred drugo svetovno vojno ustalile pri 35.000 hektarih. Po vojni se je trend zmanjševanja površin še nadaljeval. Leta 1960 je bila skupna površina z ržjo posejanih polj 18.000 hektarov, leta 1980 je bila skupna površina 4.000 hektarov, leta 1996 le še 1.600 hektarov, leta 1999 pa le še 891 hektarov. Kljub zmanjševanju površin se pridelek ni zmanjševal enako hitro, saj je bil povprečni pridelek po vojni okoli 1 t/ha, kasneje pa se je s pojavom novih sort in tehnik kmetovanja dvignil sprva na 2 t/ha, nato pa na več kot 3 t/ha.<ref name="Rž" />

Rž je danes v Sloveniji drugo najpomembnejše krušno žito. Leta 2009 so po nekajletnem zmanjševanju površin v Sloveniji z njo posejali 3,3 % več površine kot v predhodnem letu. V letu 2008 je bilo tako z ržjo zasejanih 794 hektarov površin, leta 2009 pa 820 hektarov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2938|title=Jesenska setev žit in oljne ogrščice, Slovenija, 2009|publisher=Statistični urad RS|date=2010-02-12|accessdate=2013-07-17|archive-date=2013-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20131006145815/http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2938|url-status=dead}}</ref> Leta 2010 so z ržjo zasejali za 11,2 % manj kmetijskih površin kot leta 2009, kjub temu so pridelali 14,5 % več zrnja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3819|title=Rastlinska pridelava, Slovenija, 2010 - začasni podatki|publisher=Statistični urad RS|date=2011-03-30|accessdate=2013-07-17|archive-date=2013-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20131006150643/http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3819|url-status=dead}}</ref>

Rž spada med t. i. strpljive rastline. To so tiste rastline, ki same sebe dobro prenašajo in jih lahko gojimo več let na isti površini. Kljub temu se po [[Tehnološka navodila za integrirano pridelavo poljščin|Tehnoloških navodilih za integrirano pridelavo poljščin]] za leto 2011, prava žita v zaporedju rž - oves – ječmen/pšenica ali sama s seboj lahko sejejo le vsako drugo leto.<ref>{{navedi splet|url=http://lj.kgzs.si/Portals/1/39%20kolobar.pdf|title=Kolobar|publisher=Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana|date=2011-08-01|accessdate=2013-07-17}}</ref>

=== Bolezni rži ===
Rž je bolj odporna na bolezni in [[škodljivec|škodljivce]] kot druga žita. Kljub temu pa jo lahko napade [[škrlatnordeča glavnica]] (''Claviceps purpurea''), [[ržena bilna snet]] (''Urocytis occulta''), [[ržena rja]] (''Puccinia dispersa''), [[rženi listi ožig]] (''Rhynchosporium  secalis'') ter redko [[pšenična pepelovka]] (''Blumeria graminis'').<ref>{{navedi splet|url=http://www.pinus-tki.si/docs/Novice_1/PK_2012_Internet.pdf|title=Pinusov ključ 2012-13|publisher=Pinus|accessdate=2013-07-17}}</ref>

Od žuželk rž napadajo žitne uši ter redkeje [[žitni strgači]].

== Rž v gospodarstvu ==
{| class="wikitable" style="float:right; clear:right;"
|-
! colspan=2|Največje porabnice rži — 2011/12<br />(v tisoč metričnih tonah)
|-
| {{EU}} || style="text-align:right;"| 7.404
|-
| {{RUS}} || style="text-align:right;"| 2.850
|-
| {{BLR}} || style="text-align:right;"| 700
|-
| {{UKR}} || style="text-align:right;"| 625
|-
| {{TUR}} || style="text-align:right;"| 350
|-
| {{USA}} || style="text-align:right;"| 318
|-
| {{CAN}} || style="text-align:right;"| 102
|-
| {{JAP}} || style="text-align:right;"| 55
|-
| {{ARG}} || style="text-align:right;"| 45
|-
| {{KAZ}} || style="text-align:right;"| 30
|-
| {{NOR}} || style="text-align:right;"| 27
|-
| '''Skupaj svet''' || style="text-align:right;"| 12.597
|-
|colspan=2|''Vir:FAS USDA<ref name="#1"/>
|}

Rž se v prvi vrsti uporablja za človekovo prehrano, poleg tega pa tudi za živalsko krmo in kot industrijsko rastlino. Iz rži pridobivajo [[alkoholne pijače]] ([[viski]], [[vodka]], [[pivo]]), pa tudi industrijski [[špirit]]. V preteklosti se je ržena [[slama]] zaradi dolgih bilk veliko uporabljala za prekrivanje [[streha|streh]] ter kot polnilo za ležišča. Za slamokrovstvo je najboljša ržena slama s čim tanjšimi in dolgimi stebli. Običajno je slama primerno zrela še preden rž do konca dozori. Takrat se ročno požanje in poveže v [[snop]]e za sušenje. Ko se posuši, se omlati in počeše na lesenem »glavniku«, da se očisti plevela in zlomljenih stebelc. Tako pripravljena slama se skladišči do uporabe. Pred pokrivanjem strehe mora biti ostrešje polatano na 25 cm. Na starejših strehah, kjer je slama obrnjena tako, da gledajo klasi na prosto pa so razmiki med latami od 35 do 38 cm. Slamo na ostrešje privezujejo z beko ali z žico. Na stranskih zaključkih strehe pritrdijo deske ali spletejo kite na več načinov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zkds.si/filelib/Slamokrovstvo.pdf|title=Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine|accessdate=2013-07-17}}</ref>

Rž vpliva na gospodarstvo tudi negativno, saj je pogost [[plevel]] med [[pšenica|pšenico]], zaradi česar se zmanjuje vrednost pridelka.<ref>{{navedi splet |last1=Lyon |first1=Drew J. |last2=Klein |first2=Robert N. |url=http://www.ianrpubs.unl.edu/pages/publicationD.jsp?publicationId=106 |title=Rye Control in Winter Wheat |publisher=Univerza Nebraske |year=2007 |origyear=2002 |accessdate=2013-07-13 |archive-date=2014-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140413144910/http://www.ianrpubs.unl.edu/pages/publicationD.jsp?publicationId=106 |url-status=dead }}</ref>

Rž se uporablja tudi za krmo živine. V tem primeru lahko živino krmijo z zrnjem ali [[otrobi]], pogosto pa se ji polaga tudi sveža zel ali silaža iz rži. Pogosto za zeleno krmo živine sejejo rž v kombinaciji z [[grah]]om, [[grašica|grašico]], [[grahor (žito)|grahorjem]], [[volčji bob|volčjim bobom]] ali ozimno [[ogrščica|ogrščico]]. Posevek se lahko seje na zorano njivo ali na strnišče. Slama rži je za živino neprimerna hrana, saj je preveč groba. Študije so pokazale, da krmljenje prašičev, še posebej brejih samic in perutnine z ržjo ni tako primerno kot krmljenje z drugimi žiti, krmljenje zajcev z ržjo pa je priporočljivo. Krmljenje mladih živali z ržjo se odsvetuje, saj lahko vodi v težave s prebavo. Prav tako se odsvetuje krmljenje molznih živali z zeleno ržjo, saj le-ta vpliva na okus [[mleko|mleka]].<ref name="feedipedia" />

Slama se danes uporablja predvsem za nastiljanje živini, pa tudi kot podlaga pri gojenju nekaterih vrst gob.<ref>{{navedi splet|url=http://www.uzgoj-gljiva.com/uzgoj-bukova269a.html|title=Uzgoj bukovača|accessdate=2013-07-17|archive-date=2013-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20130710003348/http://www.uzgoj-gljiva.com/uzgoj-bukova269a.html|url-status=dead}}</ref> Velik del slame ponekod uporabijo za izdelavo [[celuloza|celuloze]] za [[papir]] ali pa s sežiganjem iz nje pridobivajo [[bioplin]] in [[bioetanol]].<ref name="Rž" /> Pridobivanje bioetanola iz rži je sicer po nekaterih podatkih najmanj prijazno okolju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/podnebne%20spremembe/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/BIOGORIVA.pdf|title=Biogoriva|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=2013-07-17|archive-date=2013-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20131006173308/http://www.arso.gov.si/podnebne%20spremembe/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/BIOGORIVA.pdf|url-status=dead}}</ref>

=== Rž v prehrani ===
{| class="wikitable" style="float:right; clear:right;"
|-
! colspan=3|Minerali v rži
|-
|[[kalcij]]|| style="text-align:right;"|33&nbsp;mg
|-
|[[železo]]|| style="text-align:right;"|2,67&nbsp;mg
|-
|[[mangan]]|| style="text-align:right;"|121&nbsp;mg
|-
|[[fosfor]]|| style="text-align:right;"|374&nbsp;mg
|-
|[[kalij]]|| style="text-align:right;"|264&nbsp;mg
|-
|[[natrij]]|| style="text-align:right;"|6&nbsp;mg
|-
|[[cink]]|| style="text-align:right;"|3,73&nbsp;mg
|-
|[[baker]]|| style="text-align:right;"|0,450&nbsp;mg
|-
|[[magnezij]]|| style="text-align:right;"|2,680&nbsp;mg
|-
|[[selen]]|| style="text-align:right;"|0,035&nbsp;mg
|}

Danes je rž osnovno krušno žito vzhodno od nemško-francoske meje in severno od Madžarske. Poleg tega je praženo seme dober kavni nadomestek. Po kemični sestavi je rž podobna [[pšenica|pšenici]], je pa siromašnejša z lepkom ([[beljakovina|beljakovini]] [[gliadin]] in [[gluten]]), zaradi česar se iz ržene [[moka|moke]] ne da zamesiti tako dobrega kruha kot iz pšenične. Običajno se zato za peko ne uporablja čista ržena moka, temveč mešanica ržene in pšenične moke. Takšen kruh ima še eno prednost, ostane namreč dalj časa svež kot kruh iz same pšenične moke. Čisto rženo moko uporabljajo Nemci za peko posebnega črnega zbitega kruha, ki ga imenujejo [[pumpernickel]]. Rženi kruh vsebuje veliko vlaknin in malo maščob. Ima tudi nizek [[glikemični indeks]], zaradi česar je primeren za bolnike z [[diabetes]]om.<ref>{{navedi revijo |last1=Rosén |first1=Liza A.H. |last2=Blanco Silva |first2=Lorena O. |last3=Andersson |first3=Ulrika K. |last4=Holm |first4=Cecilia |last5=Östman |first5=Elin M. |last6=Björck |first6=Inger M.E. |year=2009 |title=Endosperm and whole grain rye breads are characterized by low post-prandial insulin response and a beneficial blood glucose profile |journal=Nutrition Journal |volume=8 |pages=42 |doi=10.1186/1475-2891-8-42}}</ref> Poleg moke se za hrano pripravlja tudi ržena [[kaša]], [[kosmiči]] in rženi kalčki.

Zrno rži vsebuje v povprečju:
*80,5 do 84,4 % [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]],
*11,8 do 14,6 % [[beljakovine|beljakovin]],
*1,9 do 3 % [[maščoba|maščob]],
*2,2 % [[vlaknine|vlaknin]]
*1,8 do 2 % [[pepel]]a

Poleg tega vsebuje tudi [[Vitamin A|vitamine A]], [[Vitamin E|E]], [[Vitamin B5|B5]], [[Vitamin B6|B6]] in [[Vitamin K|K]], [[niacin]], [[tiamin]] in [[riboflavin]] ter [[Folna kislina|folno kislino]].<ref>{{navedi splet|url=http://nutritiondata.self.com/facts/cereal-grains-and-pasta/5727/2|title=Nutrition facts - Rye|accessdate=2013-07-17}}</ref>

Beljakovine, ki jih vsebuje rž, so deloma vodotopni [[abumini]], v večjem delu pa rž vsebuje [[globulini|globuline]], ki se topijo v slani raztopini. Nekaj malega je tudi [[figrini|figrinov]], ki so topni v alkoholu. Beljakovine rži so težje prebavljive kakor pšenične.<ref>{{sktxt|Sadar|1949}}.</ref>

Zrnje sme v Sloveniji vsebovati 14 % vlage, vsebnost primesi se mora gibati med 5 (standardna [[kakovost]]) in 8 % (minimalna kakovost), hektolitrska masa pa mora biti med 68 (minimalna kakovost) in 72 kg/100 l (standardna kakovost). Po teh kriterijih se oblikuje odkupna cena rži v Sloveniji. Če so vrednosti višje, je cena višja, kadar pa so nižje, je temu primerno nižja tudi odkupna cena rži. Za razliko od pšenice pri rži ni predpisane vrednosti vsebnosti beljakovin v zrnju. Merilo kakovosti zrnja je tudi t. i. število padanja, ki mora biti za standardno kakovost 200, za minimalno kakovost pa 185. Število padanja je kazalnik vsebnosti encimov, ki razgrajujejo škrob, od katerih so najbolj pomembne [[alfa-amilaze]]. Velike vrednosti alfa-amilaz so lahko posledica kalitve zrna zaradi prevelike vsebnosti vode v obdobju dozorevanja rži, prepozne žetve, prevelike vsebnosti mokrega zrnja pri skladiščenju ali pa so posledica dedne zasnove rastline. Preskus števila padanja izvajajo tako, da zrnje zmeljejo in ga zmešajo z vodo. Število padanja se nato meri v sekundah, ki jih potrebuje posebno mešalo, da se potopi v to [[suspenzija|suspenzijo]].<ref name="Rž" />

=== Zdravstveni vidik ===
[[Slika:Claviceps purpurea.JPG|thumb|Škrlatnordeča glavnica na klasu rži]]
Značilna in v preteklosti dokaj pogosta bolezen rži je glivična okužba s [[škrlatnordeča glavnica|škrlatnordečo glavnico]] (''Claviceps purpurea''; tudi »rženi rožiček«), ki je za človeka in živali izjemno strupena. Uživanje [[moka|moke]], med katero je pomešana, privede do kopičenja strupenega [[alkaloid]]a [[ergotamin]]a. Posledica je bolezensko stanje, imenovano [[ergotizem]], ki se kaže s slabostjo, bolečinami, [[vrtoglavica|vrtoglavico]], [[nekroza|nekrozo]] tkiv, [[halucinacija]]mi in lahko povzroči tudi [[smrt]]. V [[srednji vek|srednjem veku]], ko še niso poznali vzroka bolezni, so ljudi z ergotizmom pogosto preganjali kot čarovnike. V tistem času so bile s škrlatnordečo glavnico pogosto okužene velike površine, posledica česar so bili obsežni izbruhi bolezni, zato je bilo razširjeno mnenje, da je nalezljiva.<ref name="Rž" /> Med najbolj znanimi pregoni obolelih za ergotizmom so [[Salemski čarovniški procesi]], ki so jih leta 1692 izvajali v ameriški zvezni državi [[Massachusetts]].<ref name="hawaii1">{{navedi splet|first=George J. |last=Wong |url=http://www.botany.hawaii.edu/faculty/wong/BOT135/LECT12.HTM |title=Ergot of Rye: History |work=Botany.hawaii.edu |date=1951-08-12 |accessdate=2010-09-17}}</ref>

Vzrok za bolezen so odkrili v 17. stoletju, poimenovali pa so jo ''žitna božjast''. Leta 1918 so analizirali [[učinkovina|učinkovine]] škrlatnordeče glavnice in v njej odkrili alkaloida ergotamin ter [[ergobazin]]. Pozneje so ponekod polja rži celo načrtno okuževali z glivo, da so iz nje pridobivali omenjena alkaloida, ki so ju uporabljali kot učinkovino v [[zdravilo|zdravilih]] za zniževanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]]. Poleg tega se iz rženega rožička sintetizira tudi psihotropna snov [[LSD]].<ref name="Rž" />

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==

* {{navedi revijo |title=Production of Trigeneric (Barley x Wheat) x Rye Hybrids |last1=Fedak |first1=G. |last2=Armstrong |first2=K.C. |journal=Theoretical and Applied Genetics |year=1980 |volume=56 |issue=5 |pages=221-224 |language=en |doi=10.1007/BF00295452}}
* {{navedi splet|url= http://www.kmetija.si/Nasvet/setev-ozimne-rzi-in-rzeni-kruh|title=Setev ozimne rži in rženi kruh|last= Bence|first= Damjana|publisher= Kmetija.si|date= 2011-10-05|accessdate= 2013-07-17 }}
* {{navedi knjigo |last1=Evans |first1=Lloyd Thomas |last2=Peacock |first2=William James |title=Wheat Science - Today and Tomorrow |url= http://books.google.com/books?id=HEQ9AAAAIAAJ&pg=PA11 |year=1981 |publisher=Cambridge University Press |isbn=9780521237932}}
* {{navedi splet |url=http://www.krtina.com/Pomembno/zita.asp |title=Naše žito |last=Sadar |first=Vinko |publisher=krtina |date=1949 |accessdate=2013-07-17  |archive-date=2013-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130806134449/http://krtina.com/Pomembno/zita.asp |url-status=dead }}
* {{navedi knjigo |last1=Snoj |first1=Marko |authorlink=Marko Snoj |title=Slovenski etimološki slovar |year=1997 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |isbn=86-11-14772-3 |cobiss=65179648}}
* {{navedi knjigo|last1=Zohary| first1=Daniel |last2=Hopf |first2=Maria |title=Domestication of plants in the Old World |url=https://archive.org/details/domesticationofp0003zoha|edition=3. |year=2000 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|rž}}
{{Kategorija v zbirki|Secale cereale|rž}}
{{Wikivrste|Secale cereale|rž}}
* [http://www2.arnes.si/~jutro18/najprej.htm Rž, žito]

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Žita]]
[[Kategorija:Trave]]
{{normativna kontrola}}