Queletov goban

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Queletov goban
Queletov goban
Queletov goban
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Fungi (glive)
Deblo: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Homobasidiomycetes
Red: Boletales (cevarji)
Družina: Boletaceae (cevarke)
Rod: Boletus (goban)
Vrsta: B. queletii
Znanstveno ime
Boletus queletii
(Maire) Dermek
Predloga:MikomorfopoljeO uporabi mikomorfopolja
Boletus queletii
mikološke značilnosti:
Pores icon.png 
tip himenija: pore
Convex cap icon.svg 

klobuk: izbočen

Adnate gills icon2.svg 

pritrditev himenija: priraščen

Bare stipe icon.png 

bet: gol

Olive spore print icon.png 

trosni prah: olivnozelen

Mycorrhizal ecology icon.png 

ekologija: mikoriza

Edible toxicity icon.png 

užitnost: užitna


Queletov goban (znanstveno ime Boletus queletii) je užitna goba iz rodu gobanov, ki je v Sloveniji zaščitena vrsta.

Opis[uredi | uredi kodo]

Queletov goban spada med gobane z rdečo trosovnico. Njegov klobuk ima premer med 8-18 cm in je v mladosti poloblast. Kmalu se razpre in je rahlo vzbočen in žametast. Ta goban je različno obarvan, saj je barvni razpon klobuka te vrste gob od okraste, oranžne do olivno rjavih barv.

Trosovnica je debela, sestavljena iz dolgih rumeno zelenih cevk, ki pod pritiskom in na prerezanih mestih pomodrijo. Drobne luknjice so oranžne, zlato rumene ali rdečih barv, proti robu svetlejše. V njih je 10-16 x 5-7 mikronov velik trosni prah vretenaste oblike in olivne barve.

Bet je visok od 5 - 15 cm in ima premer od 2 - 4 cm. Je poln, nekoliko zadebeljen proti dnišču, nato enakomeren. Na zgornji strani je bet svetlejše rumene barve, proti dnišču postaja vinsko rdeč, z zelenkastimi odtenki. Na njem ni nikoli mrežastega vzorca in je vedno gladek.

Meso te gobe je čvrsto, rumeno, v dnišču temno do vinsko rdeče, na prerezanih mestih pomodri. Okus in vonj sta rahlo kiselkasta, na jeziku pa nekoliko zagreni. Stari primerki imajo meso skoraj povsem bele barve.

Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]

Queletov goban raste najpogosteje pod listavci, v toplih krajih na apnenčastih tleh. Najdemo ga samo v nižinskih gozdovih od poletja do pozne jeseni.

Ta vrsta je pogojno užitna saj surova povzroča zastrupitev prebavil in krvi. Prekuhan je queletov goban užiten v majhnih količinah. Kljub užitnosti ga pri nas ne smemo nabirati, saj je v Sloveniji zaščiten.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]