Queletov goban

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Queletov goban

Queletov goban
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Fungi (glive)
Deblo: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Homobasidiomycetes
Red: Boletales (cevarji)
Družina: Boletaceae (cevarke)
Rod: Boletus (goban)
Vrsta: B. queletii
Znanstveno ime
Boletus queletii
(Maire) Dermek
O uporabi mikomorfopoljaPredloga:Mikomorfopolje
O uporabi mikomorfopolja
Boletus queletii
mikološke značilnosti:
 
tip himenija: pore
 

klobuk: izbočen

 

pritrditev himenija: priraščen

 

bet: gol

 

trosni prah: olivnozelen

 

ekologija: mikoriza

 

užitnost: užitna


Queletov goban (znanstveno ime Boletus queletii) je užitna goba iz rodu gobanov, ki je v Sloveniji zaščitena vrsta.

Opis[uredi | uredi kodo]

Queletov goban spada med gobane z rdečo trosovnico. Njegov klobuk ima premer med 8–18 cm in je v mladosti poloblast. Kmalu se razpre in je rahlo vzbočen in žametast. Ta goban je različno obarvan, saj je barvni razpon klobuka te vrste gob od okraste, oranžne do olivno rjavih barv.

Trosovnica je debela, sestavljena iz dolgih rumeno zelenih cevk, ki pod pritiskom in na prerezanih mestih pomodrijo. Drobne luknjice so oranžne, zlato rumene ali rdečih barv, proti robu svetlejše. V njih je 10-16 x 5-7 mikronov velik trosni prah vretenaste oblike in olivne barve.

Bet je visok od 5 - 15 cm in ima premer od 2 – 4 cm. Je poln, nekoliko zadebeljen proti dnišču, nato enakomeren. Na zgornji strani je bet svetlejše rumene barve, proti dnišču postaja vinsko rdeč, z zelenkastimi odtenki. Na njem ni nikoli mrežastega vzorca in je vedno gladek.

Meso te gobe je čvrsto, rumeno, v dnišču temno do vinsko rdeče, na prerezanih mestih pomodri. Okus in vonj sta rahlo kiselkasta, na jeziku pa nekoliko zagreni. Stari primerki imajo meso skoraj povsem bele barve.

Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]

Queletov goban raste najpogosteje pod listavci, v toplih krajih na apnenčastih tleh. Najdemo ga samo v nižinskih gozdovih od poletja do pozne jeseni.

Ta vrsta je pogojno užitna saj surova povzroča zastrupitev prebavil in krvi. Prekuhan je queletov goban užiten v majhnih količinah. Kljub užitnosti ga v Sloveniji ni dovoljeno nabirati, saj je zaščiten.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]