Pojdi na vsebino

Pupki in močeradi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pupki in močeradi
Zelenkasti pupek mladič (Notophthalmus viridescens) iz Severne Amerike
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Amphibia (dvoživke)
Red: Urodela (repati krkoni)
Podred: Salamandroidea
Družina: Salamandridae (pupki in močeradi)
Goldfuss, 1820
Rodovi

  Calotriton
  Chioglossa
  Cynops
  Echinotriton
  Euproctus
  Ichthyosaura
  Laotriton
  Lissotriton
  Lyciasalamandra
  Mertensiella
  Neurergus
  Notophthalmus
  Ommatotriton
  Pachytriton
  Paramesotriton
  Pleurodeles
  Salamandra
  Salamandrina
  Taricha
  Triturus
  Tylototriton'

Pupki in močeradi (znanstveno ime Salamandridae) imajo vitko telo z dolgim repom in s štirimi enako velikimi nogami. Na prednjih nogah imajo štiri prste, na zadnjih pa pet. Imajo dobro razvite okončine in velike oči. Večinoma je značilna svarilna barva, v koži pa imajo tudi strupene žleze. Nekatere vrste nimajo strupenih izločkov in z obarvanostjo le posnemajo svoje strupene sorodnike. Dolgi so od 7 to 30 cm.[1]

Življenjski krog

[uredi | uredi kodo]

Pupki in močeradi imajo zapleten življenjski cikel, ki je večinoma sestavljen iz treh stopenj: jajčece, ličinka in odrasel osebek.

Tako kot žabe se pogosto vrnejo v mlakužo, kjer so se izvalili, da bi legli jajčeca. Samci se ne oglašajo, zato pa uprizarjajo prave svatbene obrede za privabljanje samic. Nekatere vrste odložijo mnogo majhnih jajčec, druge pa le nekaj velikih. Ličinke, ki se izležejo iz jajčec, imajo velike peresaste škrge. Ko se preobrazijo v odraslo žival, škrge izgubijo in začnejo dihati s pljuči in kožo.

Pri nekaterih vrstah pupkov in močeradov se paglavci nikoli ne razvijejo v odrasle živali. Namesto tega ostanejo v vodi in spolno dozorijo na stopnji ličinke (neotenija).[1] Vzrok za to je lahko nizka temperatura vode ali premajhna količina v vodi raztopljenega joda. Aksolotl ja eden najbolj znanih primerov neotenije.

  • Amfibijska vrsta večino časa preživi na kopnem, v vodi pride le spomladi, ko odloži mrest. Odraslemu se v času dvorjenja ponovno zgodi preobrazba, saj začne sprejemati kisik iz vode. Razvije se mu širok rep za plavanje.
  • Kopenska vrsta odlaga jajčeca večinoma na kopnem. Jajčeca so velika z veliko rumenjaka. Mati jajčeca varuje. Stadij ličinke se konča že v jajčecu. Iz njih se izležejo mladiči, ki so enaki odraslim, a manjši. Pri nekaterih vrstah jajčece ostane v telesu samice, ki potem skoti ali vodne ličinke ali pa kopenske mladiče.
  • Vodna vrsta prežive vse svoje življenje v vodi (ali pa je lahko delno amfibijska). Iz množice jajčec se izležejo ličinke. Odrasli osebki zadržijo veliko lastnosti ličink.

Pupki ležejo jajčeca na vodno rastlinje, vendar vsako jajčece posebej. Listi so pogosto upognjeni, da so jajčeca zaščitena. Ličinke se izvalijo po približno dveh tednih. Mladi pupki so pripravljeni zapustiti vodo pozno poleti, nekateri pa ostanejo v njej do naslednje pomladi. V nasprotju z žabami ličinke močeradov in pupkov ne izgubijo repa.

Filogenija

[uredi | uredi kodo]

Kladogram temelji na delu Pyrona in Wiensa (2011)[2] in spremembe Mikko Haaramo [3]

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]

Rod Salamandrina je edini član poddružine Salamandrininae, rodovi Chioglossa, Lyciasalamandra, Mertensiella in Salamandra pa so razvrščeni v poddružino Pleurodelinae. Preostalih 16 rodov sestavlja podrožino Pleurodelinae.[4] Tiste vrste, ki večino življenjskega cikla preživijo v vodi, imenujemo »pupki«, čeprav to ni uradni taksonomski opis.

Družina SALAMANDRIDAE

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 Lanza, B.; Vanni, S. & Nistri, A. (1998). Cogger, H.G. & Zweifel, R.G. (ur.). Encyclopedia of Reptiles and Amphibians. San Diego: Academic Press. str. 73–74. ISBN 978-0-12-178560-4.
  2. Pyron, R.A.; Weins, J.J. (2011). »A large-scale phylogeny of Amphibia including over 2800 species, and a revised classification of advanced frogs, salamanders, and caecilians« (PDF). Molecular Phylogenetics and Evolution. 61 (2): 543–853. Bibcode:2011MolPE..61..543A. doi:10.1016/j.ympev.2011.06.012. PMID 21723399. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 30. avgusta 2015. Pridobljeno 28. novembra 2013.
  3. Haaramo, Mikko (2011). »Caudata – salamanders«. Mikko's Phylogeny Archive.
  4. »Amphibian Species of the World«.
  5. http://www.ckff.si/projekti/interreg/dvozivke_slo.php slovenska imena

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Podatki o temi Pupki in močeradi v Wikivrstah Predstavnosti o temi Pupki in močeradi v Wikimedijini zbirki