Prva latvijska stranka/Latvijska pot

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prva latvijska stranka/Latvijska pot

Latvijas Pirmā partija/Latvijas Ceļš
VodjaAinārs Šlesers
Ustanovljena25. avgust 2007
Ukinjena1. december 2011[1]
Združena zPrva latvijska stranka,
Latvijska pot
SedežRiga, Latvija
IdeologijaKonservativni liberalizem[2]
Social conservatism[2]
Christian democracy
Politična pozicijadesna sredina[3]
Evropska pripadnostALDE
Mednarodna pripadnostLiberal International
Evropska parlamentarna skupinaALDE
Barvevijolična
Spletno mesto
www.lpplc.lv

Prva latvijska stranka/Latvijska pot (latvijsko Latvijas Pirmā partija/Latvijas Ceļš, LPP/LC) je bila politična stranka v Latviji, ki je bila z združitvijo krščansko-demokratične Latvijske prve stranke (LPP), liberalne Latvijske poti (LC) in regionalista We for our District ter Unije Vidzeme ustanovljena leta 2007. Te stranke so leta 2006 že oblikovale volilno koalicijo. Združeno stranko je vodil Ainārs Šlesers, nekdanji predsednik LPP. Stranka je bila razpuščena decembra 2011.[1]

Na volitvah leta 2010 je stranka kandidirala kot del Za dobro Latvijo z Ljudsko stranko. LPP/LC je dobil tri od osmih sedežev zavezništva. Po razpustitvi Ljudske stranke leta 2011 se je stranka preimenovala v Reformistično stranko LPP/LC Šlesers[4] in na volitvah leta 2011 kandidirala sama, vendar je osvojila le 2,4 % glasov. S tem ni prestopila petodstotnega volilnega praga in izpadla iz parlamenta. Nato se je ime stranke vrnilo v LPP/LC. Konec leta 2011 je kongres stranke sklenil razpustiti stranko.[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Petrova, Alla (2. december 2011). »Slesers' Reform Party LPP/LC to be liquidated«. The Baltic Course. Pridobljeno 21. decembra 2011.
  2. 2,0 2,1 Nordsieck, Wolfram (2011). »Latvia«. Parties and Elections in Europe. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. decembra 2013.
  3. [1] Arhivirano October 9, 2010, na Wayback Machine.
  4. »Another party to name itself Reform Party«. Baltic News Network. LETA. 5. avgust 2011. Pridobljeno 20. septembra 2011.