Ogled vira Priredje

'''Prirédje''' je zveza dveh ali več enakovrednih [[stavek|stavkov]]. Priredje, sestavljeno iz natanko dveh stavkov, je ''zaprto priredje'', priredje iz več stavkov pa ''odprto priredje''. [[Stopnjevalno priredje]] vrste ''ne samo &ndash; ampak tudi'' je vedno zaprto priredje, prav tako tudi [[protivno priredje|protivno]], [[pojasnjevalno priredje|pojasnjevalno]] ter [[posledično priredje|posledično]] oz. [[sklepalno priredje]]. Odprta priredja pa so [[vezalno priredje|vezalno]], stopnjevalno priredje vrste ''ne &ndash; ne (&ndash; ne)'' in [[ločno priredje]] oblike ''(ali) &ndash; ali''
==Vrste priredij==
- '''Vezalno priredje''' je zveza dveh ali več enakovrednih stavkov, ki izražajo soobstajanje, zaporedje ali sočasnost. Vezniki so: in, pa, ter. Vejice ni.

- '''Stopnjevalno priredje''' je zveza dveh ali več enakovrednih stavkov. Dopolnjujoči stavek stopnjuje neko dejanje iz osnovnega stavka. Veznika sta: ne le, temveč tudi. Vejica loči osnovni in dopolnjujoči stavek.

- '''Ločno priredje''' je zveza dveh ali več enakovrednih stavkov. Dopolnjujoči stavek nam ponudi izbiro iz osnovnega stavka. Veznika sta: ali, ali-ali. Vejice ni.

- '''Protivno priredje''' je zveza dveh ali več enakovrednih stavkov. Dopolnjujoči stavek nasprotuje trditvi iz osnovnega stavka. Vezniki so: a, toda, vendar, pa, ampak, temveč, samo, marveč. Vejica loči osnovni in dopolnjujoči stavek.

- '''Pojasnjevalno priredje''' je zveza dveh ali več enakovrednih stavkov. Dopolnjujoči stavek nam pojasni nek dogodek iz osnovnega stavka. Vezniki so: saj, kajti, namreč, zakaj, to je. Vejica loči osnovni in dopolnjujoči stavek.

- '''Posledično priredje''' je zveza posledice in vzroka. vezniške besede so: Veznik je: zato, zatorej. Vejica loči osnovni in dopolnjujoči stavek.

- '''Sklepalno priredje''' je zveza dveh ali več enakovrednih stavkov. Dopolnjujoči stavek je sklep nečesa iz osnovnega stavka. Vezniki so: torej, zatorej, potemtakem. Vejica loči osnovni in dopolnjujoči stavek.{{škrbina o jeziku}}
[[Kategorija:Skladnja]]