Prižnica v Sant'Andrea di Pistoia
| Prižnica v cerkvi Sant'Andrea | |
|---|---|
 | |
| Umetnik | Giovanni Pisano |
| Leto | 1298–1310 |
| Tehnika | marmor, porfir |
| Mere | 455 cm |
| Kraj | Pistoia |
Prižnica v cerkvi Sant'Andrea v Pistoiji v Italiji je mojstrovina italijanskega kiparja Giovannija Pisana. Delo se pogosto primerja s prižnicami, ki jih je izoblikoval Giovannijev oče Nicola Pisano v stolnici v Pisi in Sienski stolnici, pri katerih je Giovanni pomagal. Ta zelo napredna dela so pogosto opisana z izrazi, kot je protorenesansa in se opirajo na antične rimske sarkofage in druge vplive, da tvorijo slog, ki predstavlja zgodnjo oživitev klasične skulpture, hkrati pa ostaja gotska in črpajo iz virov, kot so francoske rezbarije iz slonovine.[1]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Glede na napis, ki teče med arkadami in parapetom prižnice, ga je naročil kanonik Arnoldus (Arnoldo), nadzirala pa sta ga zakladnika Andrea Vitelli in Tino di Vitale. Giorgio Vasari pravi, da je bilo naročilo dano leta 1297, napis pa je zapisal, da je bila dokončana leta 1301. Ni lažne skromnosti: »Izklesal jo je Giovanni, ki ni opravljal praznih del. Sin Nicola in z višjo spretnostjo blagoslovljen Pisa mu je rodil, obdarjen z mojstrstvom, večjim od kakršnega koli prej«.[2]
Giovanni se je približeval petdesetim letom, ko je začel delati in je delal na očetovih projektih ter morda obiskal Francijo.
Opis[uredi | uredi kodo]
Zgradba je podobna prižnici v Pisi: šesterokotni tloris s sedmimi stebri (en na sredini), od katerih sta dva podprta z levi, en pa z upognjeno figur Atlanta, medtem ko osrednji sloni na treh krilatih grifonih in preostali so na navadnih bazah. Organizacijo relief parapeta navdihuje prižnica v Sieni.
Ikonografski program navdihuje tudi Nikolajevo delo z 'Alegorijami' v pendantivih obokov, Sibile in preroki, ki stojijo na vrhovih kapitelov, ter petimi parapeti z naslednjimi prizori iz Kristusovega življenja:
- Oznanjenje, Rojstvo z apokrifnimi detajli babic, ki kopajo dojenčka Jezusa in Čaščenjem pastirjev
- Poklon Treh kraljev
- Poboj nedolžnih
- Križanje
- Poslednja sodba
Manjka šesti parapet, saj njegova stran omogoča dostop do prižnice; prvotno stopnišče je zdaj odstranjeno.
Slog[uredi | uredi kodo]
Prizori so tako natrpani in dramatični kot prizori sienske prižnice. Najbolj opazen je prizor Poboj nedolžnih, za katerega naj bi se Giovanni navdihoval pri nemških modelih ali celo pri Trajanovem stebru v Rimu. Posebej se razlikuje tudi ena od Sibil, upodobljena v nenadni gesti bega proti angelu. Pisano je prvič nagnil reliefe, pri čemer so zgornji deli štrleli dlje od spodnjega, da je omogočilo položaj gledalca spodaj.
- Detajli s prižnice
-
Rojstvo -
Poklon Treh kraljev -
Bralni pult v obliki orla sv. Janeza -
Pokol nedolžnih -
Križanje -
Sibila in angel
Sklici[uredi | uredi kodo]
Reference[uredi | uredi kodo]
- De Vecchi, Pierluigi; Elda Cerchiari (1999). I tempi dell'arte. Zv. 1. Milan: Bompiani. ISBN 88-451-7107-8.
- Henderson, George. Gothic, 1967, Penguin, ISBN 0140208062
- Olson, Roberta J.M., Italian Renaissance Sculpture, 1992, Thames & Hudson (World of Art), ISBN 978-0-500-20253-1
- John Pope-Hennessy, Italian Gothic Sculpture, Phaidon, 1986, ISBN 0714824151
- John White. Art and Architecture in Italy, 1250 to 1400, London, Penguin Books, 1966, 2nd edn 1987 (now Yale History of Art series). ISBN 0140561285
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
