Povečava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Povečava je odnos med navidezno in resnično velikostjo predmeta, ki ga opazujemo s pomočjo optične naprave.

Razlikujemo dve vrsti povečav :

  • linearna povečava
  • kotna povečava

Linearno povečavo označujemo z , kotno povečavo pa z .
Linearno povečavo uporabljamo pri realnih slikah (te lahko ulovimo na zaslon). Povečava pa je enaka razmerju med navidezno velikostjo predmeta in njegovo sliko. Kotna povečava se uporablja pri optičnih napravah, ki imajo okular. Linearne povečave ne moremo določiti, ker običajno navidezna slika nastane v neskončnosti. V teh primerih podamo povečavo za primer, ko je predmet navidezno v gorišču. Za to se uporablja kotno velikost.

Kotna povečava[uredi | uredi kodo]

Določanje zornega kota za predmet in njegovo sliko.

Kotna povečava se izračuna po naslednjem obrazcu :

kjer je

  • zorni kot pod katerim vidimo predmet brez pomoči optične naprave
  • zorni kot pod katerim vidimo sliko predmeta

Povečave nekaterih optičnih naprav[uredi | uredi kodo]

Povečava leče[uredi | uredi kodo]

Linearna povečava leče je

kjer je

  • goriščna razdalja leče
  • razdalja od leče do predmeta

Kadar je negativen, je slika realna in obrnjena, če pa je pozitiven, je slika navidezna in pokončna

Povečava daljnogleda[uredi | uredi kodo]

Linearna povečava teleskopa je

kjer je

  • goriščna razdalja objektiva
  • goriščna razdalja okularja

Enako se izračuna tudi kotna povečava.

Povečava lupe[uredi | uredi kodo]

Kotna povečava lupe je enaka

kjer je

  • goriščna razdalja lupe
  • razdalja na kateri oko povprečnega odraslega človeka najbolje vidi predmet (največja možnost izostritve slike).

Večja povečava se dobi, če je lupa bliže očesu.

Povečava mikroskopa[uredi | uredi kodo]

Kotna povečava mikroskopa je

kjer je

  • povečava objektiva
  • povečava okularja

Povečava objektiva je odvisna od goriščne razdalje in razdalje med objektivovo zadnjo goriščno ravnino in goriščno ravnino okularja. Povečava okularja je odvisna od goriščne razdalje in se izračuna enako kot za lupo (glej zgoraj).

Največja uporabna povečava[uredi | uredi kodo]

Povečave nima smisla preveč povečevati, ker obstoja največja povečava pri kateri ne vidimo več podrobnosti v sliki predmeta. Največja uporabna povečava je omejena z uklonom svetlobe. V praksi velja, da je to 2-kratna odprtina (apertura) v milimetrih. To pomeni, da ima 60 mm teleskop maksimalno povečavo okoli 120.