Posebno taborišče NKVD št. 2

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Posebno taborišče NKVD št.  2 je bilo posebno taborišče NKVD, ki se je nahajalo na mestu nekdanjega nacističnega taborišča Buchenwald.

Med letoma 1945 in 10. februarjem 1950 je taborišče upravljala Sovjetska zveza in je služilo kot posebno taborišče št. 2 tajne policije NKVD.[1] Bilo je del mreže »posebnih taborišč«, ki je delovala od leta 1945 in je bila leta 1948 uradno vključena v sistem gulagov.[2][3] Drugo »posebno taborišče« v sovjetski okupirani Nemčiji je bilo posebno taborišče NKVD št. 7 v nekdanjem koncentracijskem taborišču Sachsenhausen.[4]

Med avgustom 1945 in razpustitvijo taborišča 1. marca 1950 je Sovjetska zveza v Buchenwaldu zadržala 28.455 zapornikov, vključno s 1000 ženskami. Med zaporniki sta bila 22-letni v Ameriki rojen John H. Noble in njegov oče. Po sovjetskih zapisih je v posebnem taborišču številka 2 umrlo skupno 7.113 ljudi, vključno z Joachimom Ernstom, vojvodom Anhaltskim.[5] Pokopali so jih v množičnih grobiščih v gozdovih, ki obkrožajo taborišče. Svojci niso prejeli nobenega obvestila o njihovih smrti. Med zaporniki so bili domnevni nasprotniki stalinizma in domnevni člani nacistične stranke ali nacističnih organizacij; drugi so bili zaprti zaradi napačne identitete in samovoljnih odločitev.[6][7] NKVD zapornikom ni dovolil stika z zunanjim svetom. Za razliko od zapornikov v nekdanjih taboriščih Sachsenhausen in Bautzen, noben zapornik v posebnem taborišču št. 2 ni bil zaslišan pred sovjetskim vojaškim sodiščem.[8]

6. januarja 1950 je sovjetski minister za notranje zadeve Sergej Nikiforovič Kruglov ukazal, da se vsa posebna taborišča, vključno z Buchenwaldom, predajo vzhodnonemškemu ministrstvu za notranje zadeve. Obstaja poročilo o sovjetskem taborišču NKVD, ki ga je napisala nekdanja zapornica Maria Linke. Rojena je bila v Ruskem carstvu kot hči nemškega upravitelja livarne in priprta zaradi tekočega znanja ruščine.[9]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ "WWII: Behind Closed Doors", Episode 6 of 6. BBC. Broadcast on BBC 2, on Monday 15 December 2008.
  2. ↑ Butler, Desmond (17. december 2001). »Ex-Death Camp Tells Story Of Nazi and Soviet Horrors«. The New York Times. Pridobljeno 27. aprila 2010.
  3. ↑ Cornelius, Kai Vom spurlosen Verschwindenlassen zur Benachrichtigungspflicht bei Festnahmen, BWV Verlag, 2004, p. 131, ISBN 3-8305-1165-5.
  4. ↑ Kinzer, Stephen (24. september 1992). »Germans Find Mass Graves at an Ex-Soviet Camp«. The New York Times. Pridobljeno 27. aprila 2010.
  5. ↑ Petra Weber, Justiz und Diktatur: Justizverwaltung und politische Strafjustiz in Thüringen 1945–1961: Veröffentlichungen zur SBZ-/DDR -Forschung im Institut für Zeitgeschichte, Oldenbourg Wissenschaftsverlag, 2000, p. 99, ISBN 3-486-56463-3.
  6. ↑ Cornelius, p. 128.
  7. ↑ Weber, p. 100.
  8. ↑ Cornelius, pp. 126, 133–134
  9. ↑ Hunt, Ruth; Linke, Maria Zeitner (1977) East Wind Oxford: Lion Hudson ISBN 0-85648-080-0
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno_taborišče_NKVD_št._2&oldid=5752118«