Limfocit

Limfocit, posnet z vrstičnim elektronskim mikroskopom.

Limfociti oz. celice limfatične vrste so ena od treh vrst levkocitov in predstavljajo 20% - 35% vseh levkocitov. Nastajajo v rdečem kostnem mozgu. Zaradi svojih sposobnosti uničevanja tujih zajedavcev (bakterije, mikrobi in virusi) predstavljajo glavni del obrambnih mehanizmov v specifični obrambi.

Razvoj limfocitov

Limfociti se razvijejo prvotno iz pluripotentne matične celice (PMC), vendar se slednje naprej razvijejo v multipotenčne celice limfatične vrste (MMC-M), te pa se usmerijo v usmerjene matične celice limfatične vrste (UMC). Od tukaj naprej poteka razvoj po naslednjih stopnjah:

• Limfoblast
• Prolimfocit
• Veliki limfocit
• Mali limfocit
• Limfoplazmocitoidna celica
• Imunoblast
• Imunocit
• Centroblast
• Centrocit
• Plazmoblast
• Proplazmocit
• Plazmatka

Limfoblast je prva razpoznavna celica limfocitne vrste ob pogoju, da je preparat (v bistvu vzorec krvi) obarvan z May-Grünwald Giemso. Meri 15 do 20 μm, okroglo ali ovalno jedro pa zavzema 4/5 celice, v katerem sta lahko eno ali dve jedrci. Kromatin je drobnozrnat. Citoplazma je svetlo modre barve.

Prolimfocit meri od 7 do 20 μm, jedro pa je enake oblike kot predhodniku in vsebuje jedrce. Kromatin je grobozrnat, z videzom mozaika. Citoplazma je enake barve, vendar jo je več.

Veliki limfocit običajno meri od 12 do 20 μm. Jedro je okroglo ali rahlo zažeto ter temno modre barve, z grudasto kromatinsko strukturo. Citoplazme je še vedno veliko, vendar je svetlo sivomodre barve in vsebuje azurofilna zrnca.

Mali limfocit je velikosti 9 do 12 μm. Jedro in struktura kromatina sta enaki. Jedrca niso več vidna z običajnim obarvanjem. Citoplazma je enake barve, vendar jo je zelo malo in je omejena na ozek rob okoli jedra. Če so v tej stopnji azurofilna zrnca v citoplazmi prisotna, obstaja možnost, da se bo ta celica razvila v limfocit T.

Limfoplazmocitoidna celica je velikosti srednjega velikega limfocita in ima značilnosti limfocita in plazmatke.

Imunoblast je dokaj velika celica, z velikostjo od 20 do 30 μm. Jedro je okroglo z enim svetlim in velikim jedrcem v sredini. Kromatin je drobno mrežast. Citoplazma je obilna in je svetlo modre barve.

Imunocit je v povprečju večji od 20 μm. Jedro, struktura kromatina in citoplazma sta enaki, s to razliko, da je slednja pretežno blo modre barve, ob robu celice pa temnejša.

Centroblast, ki meri 10 - 40 μm, ima okroglo jedro z 2 do 4 jedrci, ki so ob robu jedra. Kromatin je drobnozrnast, citoplazme pa je malo in je modre barve.

Centrocit se od predhodnika razlikuje v tem, da je manjši in ima zažeto jedro, zrelejšo kromatinsko strukturo in svetlo modro citoplazmo.

Plazmoblast, velikosti od 20 do 30 μm, ima močno bazofilno citoplazmo. Jedro je veliko in okroglo, kromatin je rahel in drobno mrežast. V endoplazmatskem retikulumu (ER) s številnimi ribosomi nastajajo imunoglobini.

Proplazmocit je vmesna stopnja med plazmoblastom in plazmatko. V jedru je še jedrce, kromatin je v manjših grudah. Prostornina citoplazme je večja.

Plazmatka meri od 12 do 20 μm in je ovalne oblike. Jedro je enake oblike in leži v enem polu celice. Kromatin je gost. Citoplazma je intezivno modre barve, ob enem delu jedra je svetlejša.

Nekatere plazmatke vsebujejo tudi Russelova telesca.

Glej tudi

• Bele krvničke
• Granulociti
• Monociti

Zunanje povezave

http://www.cellsalive.com/antibody.htm
http://www.immunecentral.com/immune-system/iss6.cfm

Literatura

1. A. Kocijančič, F. Mrevlje, D. Štajer. Interna medicina. Littera picta, Ljubljana 2005.
2. Stušek, Peter. Biologija človeka. DZS, Ljubljana 2002.
3. Pickering, W.R. Biologija: Shematski pregledi. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 2002.