Limfocit: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
(novo)
(ni razlike)

Redakcija: 23:51, 18. julij 2007

Limfocit, posnet z vrstičnim elektronskim mikroskopom.

Limfociti oz. celice limfatične vrste so ena od treh vrst levkocitov in predstavljajo 20% - 35% vseh levkocitov. Nastajajo v rdečem kostnem mozgu. Zaradi svojih sposobnosti uničevanja tujih zajedavcev (bakterije, mikrobi in virusi) predstavljajo glavni del obrambnih mehanizmov v specifični obrambi.


Razvoj limfocitov

Limfociti se razvijejo prvotno iz pluripotentne matične celice (PMC), vendar se slednje naprej razvijejo v multipotenčne celice limfatične vrste (MMC-M), te pa se usmerijo v usmerjene matične celice limfatične vrste (UMC). Od tukaj naprej poteka razvoj po naslednjih stopnjah:

  • Limfoblast
  • Prolimfocit
  • Veliki limfocit
  • Mali limfocit
  • Limfoplazmocitoidna celica
  • Imunoblast
  • Imunocit
  • Centroblast
  • Centrocit
  • Plazmoblast
  • Proplazmocit
  • Plazmatka

Limfoblast je prva razpoznavna celica limfocitne vrste ob pogoju, da je preparat (v bistvu vzorec krvi) obarvan z May-Grünwald Giemso. Meri 15 do 20 μm, okroglo ali ovalno jedro pa zavzema 4/5 celice, v katerem sta lahko eno ali dve jedrci. Kromatin je drobnozrnat. Citoplazma je svetlo modre barve.

Prolimfocit meri od 7 do 20 μm, jedro pa je enake oblike kot predhodniku in vsebuje jedrce. Kromatin je grobozrnat, z videzom mozaika. Citoplazma je enake barve, vendar jo je več.

Veliki limfocit običajno meri od 12 do 20 μm. Jedro je okroglo ali rahlo zažeto ter temno modre barve, z grudasto kromatinsko strukturo. Citoplazme je še vedno veliko, vendar je svetlo sivomodre barve in vsebuje azurofilna zrnca.

Mali limfocit je velikosti 9 do 12 μm. Jedro in struktura kromatina sta enaki. Jedrca niso več vidna z običajnim obarvanjem. Citoplazma je enake barve, vendar jo je zelo malo in je omejena na ozek rob okoli jedra. Če so v tej stopnji azurofilna zrnca v citoplazmi prisotna, obstaja možnost, da se bo ta celica razvila v limfocit T.

Limfoplazmocitoidna celica je velikosti srednjega velikega limfocita in ima značilnosti limfocita in plazmatke.

Imunoblast je dokaj velika celica, z velikostjo od 20 do 30 μm. Jedro je okroglo z enim svetlim in velikim jedrcem v sredini. Kromatin je drobno mrežast. Citoplazma je obilna in je svetlo modre barve.

Imunocit je v povprečju večji od 20 μm. Jedro, struktura kromatina in citoplazma sta enaki, s to razliko, da je slednja pretežno blo modre barve, ob robu celice pa temnejša.

Centroblast, ki meri 10 - 40 μm, ima okroglo jedro z 2 do 4 jedrci, ki so ob robu jedra. Kromatin je drobnozrnast, citoplazme pa je malo in je modre barve.

Centrocit se od predhodnika razlikuje v tem, da je manjši in ima zažeto jedro, zrelejšo kromatinsko strukturo in svetlo modro citoplazmo.

Plazmoblast, velikosti od 20 do 30 μm, ima močno bazofilno citoplazmo.[1] Jedro je veliko in okroglo, kromatin je rahel in drobno mrežast. V endoplazmatskem retikulumu (ER) s številnimi ribosomi nastajajo imunoglobini.

Proplazmocit je vmesna stopnja med plazmoblastom in plazmatko. V jedru je še jedrce, kromatin je v manjših grudah. Prostornina citoplazme je večja.

Plazmatka meri od 12 do 20 μm in je ovalne oblike. Jedro je enake oblike in leži v enem polu celice.[2] Kromatin je gost. Citoplazma je intezivno modre barve, ob enem delu jedra je svetlejša.

Nekatere plazmatke vsebujejo tudi Russelova telesca.[3]

Funkcija limfocitov

Limfociti T

Limfociti B

Glej tudi

Opombe

  1. Beseda "bazofilno" se nanaša na možnost lahkega obarvanja z bazičnimi barvili.
  2. Beseda "polu" se nanaša na točko v deleči se celici, iz katere potekajo niti delitvenega vretena.
  3. To velja tudi za zdrave osebe.

Zunanje povezave

http://www.cellsalive.com/antibody.htm
http://www.immunecentral.com/immune-system/iss6.cfm

Literatura

  1. A. Kocijančič, F. Mrevlje, D. Štajer. Interna medicina. Littera picta, Ljubljana 2005.
  2. Stušek, Peter. Biologija človeka. DZS, Ljubljana 2002.
  3. Pickering, W.R. Biologija: Shematski pregledi. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 2002.