Epistemologija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+iw: |
rektg |
||
Vrstica 7: | Vrstica 7: | ||
Zaradi dominantosti ameriške kulture in angleškega jezika se prvi pomen (tj. spoznavna teorija) uveljavlja tudi v drugih kulturah (in jezikih). Razumljivo je, da ga najbolj dosledno uporabljajo [[analitična filozofija|analitični filozofi]]. |
Zaradi dominantosti ameriške kulture in angleškega jezika se prvi pomen (tj. spoznavna teorija) uveljavlja tudi v drugih kulturah (in jezikih). Razumljivo je, da ga najbolj dosledno uporabljajo [[analitična filozofija|analitični filozofi]]. |
||
[[Kategorija: |
[[Kategorija:Področja filozofije]] |
||
[[af:Epistemologie]] |
[[af:Epistemologie]] |
Redakcija: 10:24, 24. marec 2007
Epistemologija je izraz, ki se uporablja v dveh različnih, a sorodnih pomenih.
- 1. V anglosaških deželah jo razumejo kot spoznavno teorijo (gnoseologijo) - gre za vprašanja, ki zadevajo človeško spoznanje nasploh (npr. znamenito Kantovo vprašanje: Kaj lahko vem? - se pravi: Kaj lahko katerikoli človek ve?)
- 2. Drug pomen srečamo v frankofonskih deželah: tam pomeni raziskovanje znanstvenih spoznanj in načinov, kako se producira znanstveno znanje ter kako znanost opisuje svet. Gre torej za teorijo znanosti.
Dihotomija izvira iz razumevanja grške besede ἐπιστήμη (epistēmē): lahko jo razumemo kot znanje ali kot znanost. (Nadaljnja težava nastopi, če upoštevamo dejstvo, da angleški jezik ne loči med znanjem/vedeti (nem. das Wissen/wissen, fr. (le) savoir) in spoznanjem/spoznavati (nem. das Erkenntis/erkennen, fr. la connaisance/connaître).)
Zaradi dominantosti ameriške kulture in angleškega jezika se prvi pomen (tj. spoznavna teorija) uveljavlja tudi v drugih kulturah (in jezikih). Razumljivo je, da ga najbolj dosledno uporabljajo analitični filozofi. sl:Gnoseologija