ELISA: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 47: | Vrstica 47: | ||
[[Kategorija:Imunologija]] |
[[Kategorija:Imunologija]] |
||
[[en:ELISA]] |
|||
[[ca:ELISA]] |
|||
[[de:Enzyme-linked Immunosorbent Assay]] |
|||
[[es:ELISA]] |
|||
[[fr:Enzyme-linked immunosorbent assay]] |
|||
[[it:ELISA]] |
|||
[[he:ELISA]] |
|||
[[nl:ELISA]] |
|||
[[ja:ELISA]] |
|||
[[pl:ELISA]] |
|||
[[pt:ELISA]] |
|||
[[ru:Иммуноферментный анализ]] |
|||
[[simple:ELISA]] |
|||
[[sr:Елиза тест]] |
|||
[[tr:Enzim Bağlı İmmün Assay]] |
|||
[[uk:Імуноферментний аналіз]] |
|||
[[ur:ELISA]] |
|||
[[zh:ELISA]] |
Redakcija: 01:31, 31. januar 2007
Enzyme Linked ImmunoSorbent Assay ali ELISA je biokemijska metoda, ki se uporablja v imunologiji za detekcijo protiteles ali antigenov v vzorcu. Za določanje protiteles se uporablja indirektna ELISA. Direktna ali sendvič ELISA pa je prirejena za določanje antigenov. Pri obeh načinih ELISE je na zadnje dodano protitelo vezan encim (od tu izhaja ime metode), ki omogoči spremembo barve substrata in tako detekcijo prisotnosti preiskovanega protitelesa ali antigena. Ker je lahko uporabljamo za detekcijo tako protiteles, kot tudi antigenov v vzorcu, je primerna za določanje protiteles na različne viruse (HIV test) ali za določanje prisotnosti antigenov v serumu. Uporablja se jo tudi v živilski industriji, za dokazovanje prisotnosti alergenov, kot so mleko, arašidi, orehi ali jajca.
Princip
Direktna (sendvič) ELISA
Osnovni koraki:
- Na trdni nosilec vežemo znano protitelo za antigen, ki ga določamo
- Dodamo vzorec, ki vsebuje preiskovan antigen
- Speremo nosilec, da odstranimo nevezane antigene
- Dodamo protitelesa specifična na vezan antigen, ki so označena z encimom
- Speremo ploščo, da odstranimo nevezana protiteles
- Dodamo substrat, ki ob prisotnosti encima razvije barvo
- Detektiramo intenzivnost barve
Slika na desni strani vsebuje še dodaten korak. Po vezavi preiskovanega antigena, dodamo detekcijsko protitelo. Šele nato dodamo z encimom označeno protitelo na detekcijsko protitelo. Takšna protitelesa se vežejo na Fc regije drugih protiteles. Na ta način se izognemu zamudnemu postopku konjugacije protiteles z encimom, za vsak posamezen antigen, ki ga želimo določiti.
Indirektna ELISA
Se uporablja za detekcijo specifičnih protiteles v vzorcu. Osnovni koraki so:
- Na trdni nosilec vežemo znan antigen
- Dodamo vzorec s preiskovanimi protitelesi, ki so ponavadi raztopljena v serumu druge živalske vrste, da se izognemo vezavi drugih nespecifičnih protiteles
- Speremo nevezana protitelesa
- Dodamo protitelesa označena z encimom, ki se vežejo na že vezana protitelesa
- Speremo nevezana označena protitelesa
- Dodamo substrat, ki ob prisotnosti encima razvije barvo
- Detektiramo barvo
Zunanje povezave
Reference
- Engvall E, Perlman P. "Enzyme-linked immunosorbent assay (ELISA). Quantitative assay of immunoglobulin G", Immunochemistry, 1971 Sep;8(9):871-4 PMID: 5135623
- Goldsby, R.A., Kindt, T.J., Osborne, B.A. & Kuby, J. Enzyme-Linked Immunosorbent Assay. In: Immunology, 5th ed.(2003), pp. 148-150. W. H. Freeman, New York.