Jezusov drugi prihod

Gre za posebno vejo teologije, eshatologijo, ki v bistvu govori o drugem prihodu, torej drugi utelesitvi (»reinkarnaciji«) Jezusa, ko bo potrjen kot vladar celotnega vesoljstva. S tem se povezuje tudi izraz '''paruzija''', ki se prevaja kot "navzočnost".

Glede te tematike velja omeniti še postopno uveljavljanje tisočletne vladavine vseh svetih. Gre preprosto za neke vrste materialno in duhovno očiščenje Zemlje, ki jo bo pred tem pretresla cela vrsta Egipčanskih nadlog, da bo človeštvo kot celota pripravljeno na prehod na višje bivanjske sfere. Moderni človek torej mora spoznati, da ni krona stvarstva, in da mora spoštovati vse, kar obstaja. Seveda pa je s tem prefinjevanjem povezano tudi dejstvo, da se od takrat naprej duše, ki jih napolnjuje tema, in so se torej odvrnili stran od Gospodovih poti; torej od zakona in od resnice, ki temeljnega prapočela.

Katastrofe se bodo dogajale tako pogosto, da bodo ljudje menili, da Zemlja znova dokazuje, da se je ne da omejevati, in vsiljevati s strani modernega človeka, ki hoče prevladovati nad vsem in s tem le dokazuje svoj obupen poskus ohranitve prestola med vsemi živimi bitji.