Eneida

Zgradba

Eneida je razdeljena na dvanajst spevov. Prvih šest spevov je podobnih Homerjevi Odiseji, ker opevajo Enejeve vožnje po morju, spomine na Trojo ter njegovo potovanje v podzemlje. Drugih šest spevov pa spominja na Iliado, ker opevajo boje Trojancev z italskimi domačini.

Ep obsega nekaj manj kot 10.000 verzov, heksametrov, ter ni povsem dokončan.

Vergil se naslanjal predvsem na Odisejo. Tako srečamo v Eneidi še veliko podobnih prizorov, verzov in izrazov, ki so podobni tistim v Homerjevima Iliadi in Odiseji.

Razen Odiseje in Iliade je Vergil uporabil še druge grške epe, med drugimi rimskimi pesniki pa se je naslonil na Nevia, Enia in Lukreca. Vedno pa je ostal samostojen in originalen. Novost v primerjavi s Homerjem so rimska imperialna ideja celote, novo pojmovanje zgodovine in pa tudi ljubezenska motivika. Vergilov ep je bolj racionalen in umeten, v slogu je več subjektivnosti in slikovitosti. V ospredju so moralne in domoljubne ideje.

Vsebina

Enej po padcu Troje začne iskati nove domovino zase in za preostale Trojance. S seboj vzame sina Jula, ženo Kreuso pa mora po volji bogov pustiti v mestu. Ustavlja se na večjih krajih v istem prostoru, kjer je taval Odisej. Na dvoru kraljice Dido, Enej pripoveduje svojo zgodbo od razrušenja Troje do prihoda v Kartagino. Dido bi rada zadržala Eneja, ker pa ta po volji bogov nadaljuje pot, naredi samomor. Enej pride s tovariši na obalo Italije, kjer ga Sibila, prerokinja, pouči o poti v Had. Tako se Enej napoti v Had in se pogovarja z umrlimi. V nadaljnjih spevih vodi Enej boje proti italskim plemenom, zlasti kralju Turnu. Trojance podpira Venus, proti njim pa rovari Junona, Jupitrova žena. Po večjih bojih se Enej in Turnus spoprimeta v boju, v katerem zmaga Enej. S tem dejanjem se Trojanci udomijo v Italiji.

Oris poti:

Troja (Enej zapusti Trojo z dvajsetimi ladjami.)

Trakija (Enej hoče zgraditi naselbino, a glas Polidorja, Priamovega sina, ga opominja, naj beži iz te dežele.)

Dele (Enej dobi naročilo, naj poišče deželo, od koder prihaja njegov rod.)

Kreta (Enej ustanovi mesto Pergameja, toda prikaznih v sanjah ga poučijo, da je njegov cilj Italija.)

Otok Strofokade v Jonskem morju (Tu jih napadejo harpije. Najstarejša med njimi jim prerokuje, de bo Enejevo ljudstvo še veliko trpelo, preden bo prišl do Italije.)

Akcij (Enej slavi igre v čast Apolonu.)

Epirska obala (Gostoljubno jih sprejme Helen in jim prerokuje, kaj vse se jim bo še pripetilo.)

Dežela Kiklopov (Srečajo Ahemenida, Uliksovega tovariša, in vidijo Polifema, ki si je prišel izpirat oko.)

Drepanska luka (Umre oče Anhies.)

Nastane velik vihar, ki jih zanese na afriško obalo.

Kartagina (Merkur pripravi pri Kartažanih in kraljici Didoni gostoljuben sprejem. Kraljica odvede goste v svojo palačo in pripravi sijajno gostijo. Enej pripoveduje Dioni o svojih doživljajih. Enej po Jupitrovem naročilu odjadra dalje.)

Sicilija (Gostoljubno jih sprejme prijatelj Acest. Priredijo bojne igre v čast očetu Anhisu. Eneju se v sanjah prikaže njegov oče, ki mu veli, naj žene in nevojake pusti na Siciliji, sam pa naj z izbranimi tovariši odjadra dalje proti Italiji.)

Kumska obala (spodnja Italija) (Enej obišče prerokinjo Sibilo, ki ga odpelje v podzemlje. Najprej prideta v Orkus, kjer Enej zagleda Diono, ta pa z njim noče niti govoriti. Nato prideta v Elizij, kjer najde svojega očeta. Zdajci odide iz spodnjega sveta in nadaljuje potovanje.)

reka Tibera – končni cilj

Lacij (Enej pošlje kralju Latinusu sle z darili in prošnjo, da bi jim dal nekaj zemlje. Latinus hoče dati Lavinijo Eneju za ženo, a Alekta zaplete narod v spor s Trojanci)

Palantej (Enej odide h kralju Eundru, ta mu obljubi pomoč v vojni.)

Etrurija (Enej s Palantom poskuša tudi tam izprositi vojaško pomoč.)

Lacij (Zadnje bitke med Enejem in Turnusom.)