Francoski direktorij: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m - prestavitev Direktorij na Francoski direktorij: popolnejše geslo
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Francoski direktorij''' ([[francoščina|francosko]]: ''Directoire exécutif''), splošno znan kot »'''direktorij'''« je imel v [[Francija|Franciji]] izvršno oblast od [[2. november|2. novembra]] [[1795]] do [[10. november|10. novembra]] [[1799]], upošteval je narodno konvencijo in Konzulat. Oblast si je delilo pet ''direktorjev''. To obdobje, imenovano tudi ''obdobje direktorija'', v zgodovini Francije predstavlja zadnjo fazo [[Francoska revolucija|Francoske revolucije]]. Leta 1799 je [[Napoleon Bonaparte]] izvedel [[vojaški udar]], razpustil direktorij, sebe pa razglasil za prvega konzula.
'''Francoski direktorij''' ([[francoščina|francosko]]: ''Directoire exécutif''), splošno znan kot »'''direktorij'''« je imel v [[Francija|Franciji]] izvršno oblast od [[2. november|2. novembra]] [[1795]] do [[10. november|10. novembra]] [[1799]], upošteval je narodno konvencijo in Konzulat. Oblast si je delilo pet ''direktorjev''. To obdobje, imenovano tudi ''obdobje direktorija'', v zgodovini Francije predstavlja zadnjo fazo [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Leta 1799 je [[Napoleon Bonaparte]] izvedel [[vojaški udar]], razpustil direktorij, sebe pa razglasil za prvega konzula.


{{hist-stub}}
{{hist-stub}}
[[Kategorija:Zgodovina Francije]]
[[Kategorija:Francoska revolucija]]


[[da:Directoire]]
[[da:Directoire]]

Redakcija: 07:13, 9. november 2006

Francoski direktorij (francosko: Directoire exécutif), splošno znan kot »direktorij« je imel v Franciji izvršno oblast od 2. novembra 1795 do 10. novembra 1799, upošteval je narodno konvencijo in Konzulat. Oblast si je delilo pet direktorjev. To obdobje, imenovano tudi obdobje direktorija, v zgodovini Francije predstavlja zadnjo fazo francoske revolucije. Leta 1799 je Napoleon Bonaparte izvedel vojaški udar, razpustil direktorij, sebe pa razglasil za prvega konzula.