Josip Ogrinec

Josip Ogrinec, slovenski pripovednik, dramatik in profesor, * 5. april 1844 Podgorje pri Kamniku, † 13. maj 1879 Vinkovci, Hrvaška.

Ogrinec se je rodil v kmečki družini. Po osnovnem šolanju pri kamniških frančiškanih in končani gimnaziji v Ljublani, se je na materino željo vpisal na študij bogoslužja. Študij je po prvem letniku opustil. Odselil se je na Dunaj, kjer je vpisal naravoslovne vede. Leta 1872 se je zaposlil kot suplent na gimnaziji v Novem mestu, nato pa 1878 postal profesor na gimnaziji v Vinkovcih.

V letih 1868 do smrti je svoja dela objavljal v raznih glasilih in revijah: Slovenski glasnik, Zvon, Slovenske večernice, Slovenski Narod, in Zora. Desetletno Ogrinčevo pisteljsko delo sicer ni tolikšno, da bi ga mogli imenovati za plodovitega pisatelja, ki bi mu prinesel sloves, razen veseloigri " V Ljubljano jo dajmo " in " Kje je meja ".

Manj znano pa je, da se je Ogrinec ukvarjal tudi s šahom in šahovsko teorijo. Leta 1868 je v Slovenskem glasniku objavil štiri šahovske probleme. Ker pa je glasnik konec leta prenehal izhajati je žal tudi Ogrinec nehal objavljati šahovske probleme. Vseeno pa ga štejemo za prvega, ki se je na slovenskem lotil šahovske teorije.

Ta biografski članek o pisatelju je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.