Aristokracija: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: eu:Aristokrazia |
Manjši dodatek, reorganizacija, -stub |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Aristokracija''' (gr. αριστος, ''aristos'', najboljši + κρατεω, ''krateo'', vladati) najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda. Prvič se je pojem pojavil v 5. st. pr. n. št., uporabljali pa so ga [[sofisti]]. Pomeni pa tudi določeno obliko [[vladavina|vladavine]]. |
|||
'''Aristokracija''' je oblika [[vladavina|vladavine]], v kateri ima glavno vlogo [[plemstvo]]. Je hkrati tudi [[sopomenka]] za plemstvo. |
|||
==Antika in srednji vek== |
|||
V [[Antična Grčija|antični Grčiji]] so [[mestna država|mestne državice]], urejene kot [[Sparta]], izvajale aristokracijo. Ljudstvo na usodo države ni imelo vpliva. Odločali so samo [[plemič]]i oziroma lastniki zemlje. |
|||
[[Platon]] in [[Aristotel]] sta o njej govorila kot o boljši obliki vladavine, v kateri oblast pripada malemu številu moralno in intelektualno najboljših ljudi. O njej je pisal tudi [[Polibij]] (2. st. pr. n. št.), kasneje se pojavi v [[Rim|Rimski republiki]] ter v srednjevečkim mestnim republikam, v [[Genova|Genovi]], [[Dubrovnik]]u, v [[Benetke|Benetkah]] in podobnih. V [[Antična Grčija|antični Grčiji]] so [[mestna država|mestne državice]], urejene kot [[Sparta]], izvajale aristokracijo. Ljudstvo na usodo države ni imelo vpliva. Odločali so samo [[plemič]]i oziroma lastniki zemlje. |
|||
==Marksistični pogled== |
|||
[[Marksizem|Marksisti]] aristokracijo vidijo v prvi vrsti kot družbeni razred, ki se je oblikoval v številnih državah in družbah in ki si je vseskozi prizadeval obdržati monopol [[oblast|oblasti]]. Med argumenti, s katerimi so aristokrati zagovarjali tako stališče, je pogosto opaziti: plemenito kri, ugled prednikov, dedne vrline in podobno. |
|||
== Vrste aristokracij == |
== Vrste aristokracij == |
||
Vrstica 12: | Vrstica 16: | ||
* [[plemič]] |
* [[plemič]] |
||
{{socio-stub}} |
|||
[[Kategorija:Vladavine]] |
[[Kategorija:Vladavine]] |
||
Redakcija: 21:52, 28. avgust 2006
Aristokracija (gr. αριστος, aristos, najboljši + κρατεω, krateo, vladati) najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda. Prvič se je pojem pojavil v 5. st. pr. n. št., uporabljali pa so ga sofisti. Pomeni pa tudi določeno obliko vladavine.
Antika in srednji vek
Platon in Aristotel sta o njej govorila kot o boljši obliki vladavine, v kateri oblast pripada malemu številu moralno in intelektualno najboljših ljudi. O njej je pisal tudi Polibij (2. st. pr. n. št.), kasneje se pojavi v Rimski republiki ter v srednjevečkim mestnim republikam, v Genovi, Dubrovniku, v Benetkah in podobnih. V antični Grčiji so mestne državice, urejene kot Sparta, izvajale aristokracijo. Ljudstvo na usodo države ni imelo vpliva. Odločali so samo plemiči oziroma lastniki zemlje.
Marksistični pogled
Marksisti aristokracijo vidijo v prvi vrsti kot družbeni razred, ki se je oblikoval v številnih državah in družbah in ki si je vseskozi prizadeval obdržati monopol oblasti. Med argumenti, s katerimi so aristokrati zagovarjali tako stališče, je pogosto opaziti: plemenito kri, ugled prednikov, dedne vrline in podobno.