Brnca (potok): Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m pp watershed AWB
KocmutD (pogovor | prispevki)
10.770 urejanj
dp.
Vrstica 12: Vrstica 12:
|geopedia=#T105_x574250_y154645.2965_s13_b4
|geopedia=#T105_x574250_y154645.2965_s13_b4
}}
}}
'''Bŕnca''' (tudi Bŕnica; v zgornjem toku Andrenski potok) je levi pritok [[Pesnica|Pesnice]] pri [[Grlinci]]h. Nastane iz neznatnega izvira v gozdu pod [[Cerkvenjak]]om v osrednjem delu [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]] in teče večinoma proti jugu mimo vasi [[Andrenci]], [[Hvaletinci]] in [[Grlinci]]. Pri Grlincih vstopi v široko dolinsko dno [[Pesniška dolina|Pesniške doline]] in se po kratkem toku izliva v umetno strugo [[Pesnica|Pesnice]]. Njeno [[porečje]] ima izrazito pahljačasto obliko, saj se v potok steka več enako velikih pritokov: z leve strani Stanetinski potok, z desne pa Smolinski in Župetinski potok ter pri Hvaletincih še Mala Brnca. Na starih avstrijskih zemljevidih se ime potoka pojavlja v oblikah Brnca B. (B. za nem. Bach = potok), Perncza B. in Berncze B.
'''Bŕnca''' (tudi Bŕnica) je levi pritok [[Pesnica|Pesnice]] pri [[Grlinci]]h. Nastane iz pritokov [[Andrenski potik|Andrenskega potoka]],
[[Župetinski potok|Župetinskega potoka]] in [[Smolinški potok|Smolinškega potoka]] v osrednjem delu [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]] in teče večinoma proti jugu mimo vasi [[Hvaletinci]] in [[Grlinci]]. Pri Grlincih vstopi v široko dolinsko dno [[Pesniška dolina|Pesniške doline]] in se po kratkem toku izliva v umetno strugo [[Pesnica|Pesnice]]. Njeno [[porečje]] ima izrazito pahljačasto obliko, saj se v potok steka več enako velikih pritokov: z leve strani Stanetinski potok, z desne pa Smolinski in Župetinski potok ter pri Hvaletincih še Mala Brnca. Na starih avstrijskih zemljevidih se ime potoka pojavlja v oblikah Brnca B. (B. za nem. Bach = potok), Perncza B. in Berncze B.
Dolinska dna ob vseh teh potokih so bila nekoč mokrotna in zamočvirjena, zato so naselja še danes odmaknjena od njih na nekoliko višje dolinsko obrobje.<ref>{{navedi splet |url=http://mapire.eu/de/map/firstsurvey|title=Josephinische Landesaufnahme (1763–1787)|accessdate=16. oktobra 2017}}</ref> Obsežne melioracije [[Pesniška dolina|Pesniške doline]] v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja so segle tudi v doline ob Brnci in njenih pritokih, s katerimi so nekdanje mokrotne travnike spremenili v njive. Vodotoke, ki so nekdaj rahlo vijugali po dolinskem dnu, obdani z gostim obvodnim rastjem, travniki in logi, so spremenili v umetne kanale z enoličnim trapezastim profilom, skoraj brez obvodnega rastlinja in s skromnimi življenjskimi možnostmi. V bolj ali manj naravnem stanju je ostala samo dolina ob spodnjem toku Andrenskega potoka do sotočja s Smolinskim potokom. Povsem so spremenili tudi spodnji tok Brnce, saj je pred regulacijami potok pri [[Grlinci]]h zavil proti jugu in vijugal po levem robu Pesniške doline ter se izlival v Pesnico šele pod vasjo [[Gradiščak]].<ref>{{navedi splet |url=http://mapire.eu/en/map/hkf_75e|title=Franzisco-Josephinische Landesaufnahme (1869–1887)|accessdate=16. oktobra 2017}}</ref>
Dolinska dna ob vseh teh potokih so bila nekoč mokrotna in zamočvirjena, zato so naselja še danes odmaknjena od njih na nekoliko višje dolinsko obrobje.<ref>{{navedi splet |url=http://mapire.eu/de/map/firstsurvey|title=Josephinische Landesaufnahme (1763–1787)|accessdate=16. oktobra 2017}}</ref> Obsežne melioracije [[Pesniška dolina|Pesniške doline]] v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja so segle tudi v doline ob Brnci in njenih pritokih, s katerimi so nekdanje mokrotne travnike spremenili v njive. Vodotoke, ki so nekdaj rahlo vijugali po dolinskem dnu, obdani z gostim obvodnim rastjem, travniki in logi, so spremenili v umetne kanale z enoličnim trapezastim profilom, skoraj brez obvodnega rastlinja in s skromnimi življenjskimi možnostmi. V bolj ali manj naravnem stanju je ostala samo dolina ob spodnjem toku Andrenskega potoka do sotočja s Smolinskim potokom. Povsem so spremenili tudi spodnji tok Brnce, saj je pred regulacijami potok pri [[Grlinci]]h zavil proti jugu in vijugal po levem robu Pesniške doline ter se izlival v Pesnico šele pod vasjo [[Gradiščak]].<ref>{{navedi splet |url=http://mapire.eu/en/map/hkf_75e|title=Franzisco-Josephinische Landesaufnahme (1869–1887)|accessdate=16. oktobra 2017}}</ref>


Redakcija: 21:05, 16. januar 2021

Brnca
Lokacija
DržaveSlovenija
Fizične lastnosti
Izvirpod naseljem Cerkvenjak
46°34′0.44″N 15°56′54.66″E / 46.5667889°N 15.9485167°E / 46.5667889; 15.9485167
 ⁃ nadm. višina285 m
Izlivv Pesnico pri Grlincih
46°29′54.30″N 15°55′49.21″E / 46.4984167°N 15.9303361°E / 46.4984167; 15.9303361
 ⁃ nadm. višina
220 m
Dolžina9 km
Površina porečja39 km2
Geopediavodotok Brnca

Bŕnca (tudi Bŕnica) je levi pritok Pesnice pri Grlincih. Nastane iz pritokov Andrenskega potoka, Župetinskega potoka in Smolinškega potoka v osrednjem delu Slovenskih goric in teče večinoma proti jugu mimo vasi Hvaletinci in Grlinci. Pri Grlincih vstopi v široko dolinsko dno Pesniške doline in se po kratkem toku izliva v umetno strugo Pesnice. Njeno porečje ima izrazito pahljačasto obliko, saj se v potok steka več enako velikih pritokov: z leve strani Stanetinski potok, z desne pa Smolinski in Župetinski potok ter pri Hvaletincih še Mala Brnca. Na starih avstrijskih zemljevidih se ime potoka pojavlja v oblikah Brnca B. (B. za nem. Bach = potok), Perncza B. in Berncze B. Dolinska dna ob vseh teh potokih so bila nekoč mokrotna in zamočvirjena, zato so naselja še danes odmaknjena od njih na nekoliko višje dolinsko obrobje.[1] Obsežne melioracije Pesniške doline v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja so segle tudi v doline ob Brnci in njenih pritokih, s katerimi so nekdanje mokrotne travnike spremenili v njive. Vodotoke, ki so nekdaj rahlo vijugali po dolinskem dnu, obdani z gostim obvodnim rastjem, travniki in logi, so spremenili v umetne kanale z enoličnim trapezastim profilom, skoraj brez obvodnega rastlinja in s skromnimi življenjskimi možnostmi. V bolj ali manj naravnem stanju je ostala samo dolina ob spodnjem toku Andrenskega potoka do sotočja s Smolinskim potokom. Povsem so spremenili tudi spodnji tok Brnce, saj je pred regulacijami potok pri Grlincih zavil proti jugu in vijugal po levem robu Pesniške doline ter se izlival v Pesnico šele pod vasjo Gradiščak.[2]

Čeprav je potok majhen, je bil v preteklosti lokalno pomemben vir vodne energije, saj je bilo na njem več majhnih mlinov.[3] Pred leti je bil močno onesnažen, saj so se vanj stekale komunalne in druge odplake iz bližnjih naselij. Razmere so se precej izboljšale z izgradnjo čistilne naprave Kadrenci v zgornjem toku Andrenskega potoka tik pod Cerkvenjakom (2011).

Precejšen del porečja Brnce je vključen v območje Natura 2000 (Osrednje Slovenske gorice), ker je to življenjski prostor nekaterih redkih vrst metuljev.[4] Lokalna zanimivost je izvir Lübe vodice pod Andrenci, ki po pričevanju domačinov nikoli ne presahne.[5]

Opombe in sklici

  1. ↑ »Josephinische Landesaufnahme (1763–1787)«. Pridobljeno 16. oktobra 2017.
  2. ↑ »Franzisco-Josephinische Landesaufnahme (1869–1887)«. Pridobljeno 16. oktobra 2017.
  3. ↑ Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona Dravske banovine. 1937. str. 429. COBISS 17618945.
  4. ↑ Čelik, Tatjana; Verovnik, Rudi; Gomboc, Stanislav; Lasan, Mojmir (2013). Natura 2000 v Sloveniji. Metulji (Lepidoptera) (PDF). Ljubljana: Založba ZRC. str. 213–214. COBISS 220944384. ISBN 961-6500-95-3.
  5. ↑ »Po osrednjih slovenskih goricah – občina Cerkvenjak« (PDF). Društvo za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric. str. 17. Pridobljeno 16. oktobra 2017.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Brnca_(potok)&oldid=5429623«