Informacija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 08:46, 18. september 2020

ASCII kode za besedo "Wikipedia" zapisane binarno - najpogosteje uporabljen številski sistem za kodiranje tekstovnih računalniških informacij.

Informácija ima glede na kontekst različne pomene, ki pa so praviloma povezani s pojmi pomen, znanje, navodilo, komunikacija, predstavitev ali miselna spodbuda.

Čeprav pogosto slišimo govoriti o vstopu v »informacijsko dobo«, o »informacijski družbi« ter informacijski tehnologiji, in čeprav sta informatika in računalništvo pogosto v ospredju, se uporablja strokovni izraz »informacija« pogosto brez poglobljenega razumevanja številnih pomenov, ki jih je pridobil.

Informacija na splošno ni nič oprijemljivega, ampak je neposredno uporaben podatek, neko sporočilo, ki nas pouči o nekem dogodku, količini, stanju in podobnem, ki je podano za nadaljnjo uporabo. Prejemniku pa mora predstavljati nekaj novega, da mu poveča znanje in vpliva na njegove odločitve in ravnanje. Kakovost informacije se vidi v točnosti, popolnosti, relevantnosti, dosegljivosti, preverljivosti, dostopnosti in varnosti.

Informacija je tudi osrednji pojem obravnave v informatiki. Imeti mora svoj izvor (oddajnik) in ponor (sprejemnik), katerega doseže preko prenosnega kanala. Izvor oz. oddajnik sama po sebi nimata nobenega pomena in predstavljata "mrtvo informacijo", saj informacije ne posredujeta naprej do ponora oz. prejemnika.

Informacije v kontekstu informatike so predmet obdelave v informacijskem sistemu in so v digitalni (številčni) obliki. V informacijski sistem oziroma računalnik, pridejo v obliki podatkov, preko oddajnikov oziroma tipal kot so tipkovnica, mikrofon, igralna palica in podobno, ko pa ti podatki postanejo predmet obdelave se prelevijo v informacije. Informacije, tako kot tudi podatki, so v računalniku podane v dvojiškem, binarnem številčnem sistemu, zapišemo pa jih z biti (ang. Binary Digit), ki zavzemajo le dve nasprotni si vrednosti 0/1, da/ne. Več bitov skupaj pa tvori digitalno besedo. Tako poznamo štiribitno digitalno besedo (nible), osembitno digitalno besedo (byte), dvanajstbitno digitalno besedo, šestnajstbitno digitalno besedo itd. Število bitov, ki obsegajo digitalno besedo, je enako količini informacije.

Viri in literatura

skripta: dr. Peter Šuhnel: Uvod v informatiko
Frelih, Slavko:Računalništvo in informatika : študijsko gradivo
Kostrevc, Ljubomir: Računalništvo in informatika

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 [[File:WikipediaBinary.svg|thumb|[[ASCII]] kode za besedo "[[Wikipedia]]" zapisane [[Dvojiški številski sistem|binarno]] -  najpogosteje uporabljen številski sistem za kodiranje tekstovnih računalniških informacij.]]
+'''Informácija''' ima glede na kontekst različne pomene, ki pa so praviloma povezani s pojmi [[pomen]], [[znanje]], [[navodilo]], [[komunikacija]], [[predstavitev]] ali [[miselna spodbuda]].
+Čeprav pogosto slišimo govoriti o vstopu v »informacijsko dobo«, o »informacijski družbi« ter [[informacijska tehnologija|informacijski tehnologiji]], in čeprav sta [[informatika]] in [[računalništvo]] pogosto v ospredju, se uporablja strokovni izraz »informacija« pogosto brez poglobljenega razumevanja številnih pomenov, ki jih je pridobil.
+Informacija na splošno ni nič oprijemljivega, ampak je neposredno uporaben [[podatek]], neko sporočilo, ki nas pouči o nekem dogodku, količini, [[stanje|stanju]] in podobnem, ki je podano za nadaljnjo uporabo. Prejemniku pa mora predstavljati nekaj novega, da mu poveča znanje in vpliva na njegove odločitve in ravnanje. [[Kakovost]] informacije se vidi v točnosti, popolnosti, relevantnosti, dosegljivosti, preverljivosti, dostopnosti in [[varnost|varnosti]].
+Informacija je tudi osrednji pojem obravnave v [[informatika|informatiki]]. Imeti mora svoj izvor ([[oddajnik]]) in ponor ([[sprejemnik]]), katerega doseže preko [[prenosni kanal|prenosnega kanala]]. Izvor oz. [[oddajnik]] sama po sebi nimata nobenega pomena in predstavljata "[[mrtva informacija|mrtvo informacijo]]", saj informacije ne posredujeta naprej do ponora oz. prejemnika.
+Informacije v kontekstu [[informatika|informatike]] so predmet obdelave v informacijskem sistemu in so v [[digitalno|digitalni]] (številčni) obliki. V [[informacijski sistem]] oziroma [[računalnik]], pridejo v obliki [[podatek|podatkov]], preko [[oddajnik|oddajnikov]] oziroma tipal kot so [[tipkovnica]], [[mikrofon]], [[igralna palica]] in podobno, ko pa ti podatki postanejo predmet obdelave se prelevijo v informacije. Informacije, tako kot tudi podatki, so v računalniku podane v dvojiškem, binarnem številčnem sistemu, zapišemo pa jih z [[bit|biti]] (ang. Binary Digit), ki zavzemajo le dve nasprotni si vrednosti 0/1, da/ne. Več bitov skupaj pa tvori [[digitalna beseda|digitalno besedo]]. Tako poznamo štiribitno digitalno besedo ([[nible]]), osembitno digitalno besedo ([[byte]]), dvanajstbitno digitalno besedo, šestnajstbitno digitalno besedo itd. Število bitov, ki obsegajo digitalno besedo, je enako količini informacije.
 ==Viri in literatura==