Hifa: Razlika med redakcijama
škrbina |
m pnp |
||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
'''Hifa''' (s tujko '''hypha''', množ. '''hyphae''', iz [[stara grščina|starogrške]] ὑφή, huphḗ – »mreža«) je nitasta, s [[citoplazma|citoplazmo]] napolnjena in [[celična stena|celično steno]] obdana struktura, ki jo tvorijo nekatere [[bakterije]] in [[gliva|glive]] ter glivam podobne [[oomicete]]. |
'''Hifa''' (s tujko '''hypha''', množ. '''hyphae''', iz [[stara grščina|starogrške]] ὑφή, huphḗ – »mreža«) je nitasta, s [[citoplazma|citoplazmo]] napolnjena in [[celična stena|celično steno]] obdana struktura, ki jo tvorijo nekatere [[bakterije]] in [[gliva|glive]] ter glivam podobne [[oomicete]]. |
||
Hife gliv so razvejane strukture, obdane s cevasto celično steno in običajno ločene s pregradami – »septami«. Hife se prepletajo med seboj in tvorijo kompaktne kosme, ki jim družno pravimo [[micelij]]. Hife rastejo samo na konicah in so večjedrne strukture; [[celična delitev]] v hifi ne poteče popolnoma; po delitvi [[celično jedro|jedra]] se obe hčerinski jedri ne ločita z [[celična membrana|membrano]] in steno temveč ostaneta povezana. V razraslem miceliju je lahko na stotine jeder. Takim hifam pravimo ''cenocitične''. Pri [[plesni]]h nekatere hife ob razvejitvi zrastejo navpično nad micelij in tvorijo na vrhu razmnoževalne strukture – [[konidij]]e, na katerih nastajajo [[spora|spore]]. Pri drugih glivah nastane na vrhu micelija makroskopska razmnoževalna struktura, ki ji pravimo [[goba]]. Poleg teh dveh skupin poznamo še [[kvasovke]], ki ne tvorijo hif.{{sfnm|1a1=Madigan|1a2=Martinko|1a3=Parker|1y=2003|1p=487–488}} Glivne hife so običajno debele 4–6 [[mikrometer|μm]].{{sfn|Maheshwari|2016|pp=3}} |
Hife gliv so razvejane strukture, obdane s cevasto celično steno in običajno ločene s pregradami – »septami«. Hife se prepletajo med seboj in tvorijo kompaktne kosme, ki jim družno pravimo [[Podgobje|micelij]]. Hife rastejo samo na konicah in so večjedrne strukture; [[celična delitev]] v hifi ne poteče popolnoma; po delitvi [[celično jedro|jedra]] se obe hčerinski jedri ne ločita z [[celična membrana|membrano]] in steno temveč ostaneta povezana. V razraslem miceliju je lahko na stotine jeder. Takim hifam pravimo ''cenocitične''. Pri [[plesni]]h nekatere hife ob razvejitvi zrastejo navpično nad micelij in tvorijo na vrhu razmnoževalne strukture – [[konidij]]e, na katerih nastajajo [[spora|spore]]. Pri drugih glivah nastane na vrhu micelija makroskopska razmnoževalna struktura, ki ji pravimo [[goba]]. Poleg teh dveh skupin poznamo še [[kvasovke]], ki ne tvorijo hif.{{sfnm|1a1=Madigan|1a2=Martinko|1a3=Parker|1y=2003|1p=487–488}} Glivne hife so običajno debele 4–6 [[mikrometer|μm]].{{sfn|Maheshwari|2016|pp=3}} |
||
Pri nekaterih bakterijah so hife udeležene pri [[nespolno razmnoževanje|nespolnem razmnoževanju]]. Na eni strani celice požene dolga, tanka hifa, na konici katere prične brsteti nova celica. Kmalu po tem se v brst po hifi prenese kopija [[kromosom]]a, na koncu rasti pa se oddeli od matične celice s pregrado in nazadnje loči kot hčerinska celica.{{sfnm|1a1=Madigan|1a2=Martinko|1a3=Parker|1y=2003|1p=390}} |
Pri nekaterih bakterijah so hife udeležene pri [[nespolno razmnoževanje|nespolnem razmnoževanju]]. Na eni strani celice požene dolga, tanka hifa, na konici katere prične brsteti nova celica. Kmalu po tem se v brst po hifi prenese kopija [[kromosom]]a, na koncu rasti pa se oddeli od matične celice s pregrado in nazadnje loči kot hčerinska celica.{{sfnm|1a1=Madigan|1a2=Martinko|1a3=Parker|1y=2003|1p=390}} |
||
Redakcija: 19:37, 14. junij 2020
Hifa (s tujko hypha, množ. hyphae, iz starogrške ὑφή, huphḗ – »mreža«) je nitasta, s citoplazmo napolnjena in celično steno obdana struktura, ki jo tvorijo nekatere bakterije in glive ter glivam podobne oomicete.
Hife gliv so razvejane strukture, obdane s cevasto celično steno in običajno ločene s pregradami – »septami«. Hife se prepletajo med seboj in tvorijo kompaktne kosme, ki jim družno pravimo micelij. Hife rastejo samo na konicah in so večjedrne strukture; celična delitev v hifi ne poteče popolnoma; po delitvi jedra se obe hčerinski jedri ne ločita z membrano in steno temveč ostaneta povezana. V razraslem miceliju je lahko na stotine jeder. Takim hifam pravimo cenocitične. Pri plesnih nekatere hife ob razvejitvi zrastejo navpično nad micelij in tvorijo na vrhu razmnoževalne strukture – konidije, na katerih nastajajo spore. Pri drugih glivah nastane na vrhu micelija makroskopska razmnoževalna struktura, ki ji pravimo goba. Poleg teh dveh skupin poznamo še kvasovke, ki ne tvorijo hif.[1] Glivne hife so običajno debele 4–6 μm.[2]
Pri nekaterih bakterijah so hife udeležene pri nespolnem razmnoževanju. Na eni strani celice požene dolga, tanka hifa, na konici katere prične brsteti nova celica. Kmalu po tem se v brst po hifi prenese kopija kromosoma, na koncu rasti pa se oddeli od matične celice s pregrado in nazadnje loči kot hčerinska celica.[3]
Sklici
- ↑ Madigan, Martinko & Parker 2003, str. 487–488.
- ↑ Maheshwari 2016, str. 3.
- ↑ Madigan, Martinko & Parker 2003, str. 390.
Viri
- Madigan, Michael T.; Martinko, John M.; Parker, Jack (2003). Brock Biology of Microorganisms (10., mednarodna izd.). Pearson Education, Limited. ISBN 978-0-582-83237-4.
{{navedi knjigo}}: Neveljaven|ref=harv(pomoč) - Maheshwari, R. (2016). Fungi: Experimental Methods In Biology. Mycology (2. izd.). CRC Press. ISBN 978-1-4398-3904-1.
{{navedi knjigo}}: Neveljaven|ref=harv(pomoč)
 | Ta članek o mikologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |