Modrozelene cepljivke: Razlika med redakcijama

Modrozelene cepljivke
	; Cvetenje modrozelenih cepljivk v ribniku
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Bacteria (bakterije);
Deblo:	Cyanobacteria;
Redovi
	Taksonomija se trenutno ponovno pregleduje.

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 19:30, 10. januar 2020

Modrozelene cepljivke ali cianobakterije (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze. Veljajo za najstarejše fotoavtotrofne organizme. Odgovorne so za pojav kisika v atmosferi in nastanek aerobnih organizmov. Pojavile naj bi se pred 3 milijardami let.

Njihov organizacijski tip je prokariontske alge oziroma aerobne fototrofne bakterije. Imajo pigment klorofila a in druga fotosintetska barvila kot na primer beta-karoten, ksantovile in fikobiline (fikocian in fikoeritrin). Ta barvila večkrat prevladujejo, zato so njihove kolonije, kot tudi okolje v katerem živijo, pogosto obarvane zeleno, modrozeleno, rdeče, vijoličasto ali celo črno. Zanje je značilen pojav kromatična adaptacija (sposobnost spreminjanja razmerja med fotosintetskimi barvili v odvisnosti od svetlobnih razmer v okolju). S tem si zagotovijo visok izplen svetlobe v različnih okoljih.

Modrozelene cepljivke so enocelične (kokalne, kapsalne) ali večcelične (nitaste ali trihalne). Celice so pogosto povezane v skupnem želatinastem ovoju - galerti. Galertast ovoj je lahko tanek, mehak in brez strukture ali pa čvrst, debel in slojevit. Lahko je debelejši od celice, včasih tudi obarvan. Razmnožujejo se vegetativno s preprosto delitvijo celic - cepitvijo, s fragmentacijo in tvorbo hormogonijev (nekajcelični gibljivi kosci niti). Nespolno se razmnožujejo s tvorbo endospor (beocit), eksospor (brstenje) in trajnih celic (akinet). Spolno razmnoževanje ni poznano, obstaja pa paraseksualnost.

Modrozelene cepljivke naseljujejo zelo različna življenjska okolja. Največ predstavnikov je v sladkih vodah in v prsti. Sicer pa se pojavljajo še v morju, toplih vrelcih, na kamenju, na skorji dreves, v jamah, itd. Z ekološkega vidika so modrozelene cepljivke pomembne kot simbionti z drugimi organizmi (z glivami tvorijo lišaje, praprotnicami, semenkami, enoceličarji, spužvami,...). S fiksacijo dušika pripomorejo k naravnem gnojenju (atmosferski dušik zreducirajo v amonijak, ki je lažje dostopen ostalim organizmom). Rod Spirulina je pomemben za prehrano, predvsem v Afriki. Ob ugodnejših razmerah pride do množičnega namnoževanja bakterij in večjega razkrojevanja organskih hranil. Pojavu pravimo cvetenje vode (cvetenje lahko povzročajo tudi alge). Zaradi anoksije (zmanjšana koncentracija kisika v vodi) in izločanja toksinov pride do pomora drugih živečih osebkov v okolju (rastline in živali, ki živijo v vodi, živali, ki pijejo vodo,...).

Klasifikacija

Razred Cyanophyceae je edini poznani razred. Modrozelene cepljivke so tradicionalno razdeljene morfološko (oblika in zgradba organizmov) na pet redov, ki jih označujemo s številkami I-V. Prve tri redove Chroococcales (kokalne modrozelene cepljivke), Pleurocapsales in Oscillatoriales (nitaste modrozelene ceplivke) filogenetske študije ne podpirajo. Zadnja dva redova - Nostocales (tudi Hormogonales, modrozelene cepljivke s heterocistami) and Stigonematales - sta monofiletska.

Člani Chroococales so enoceličarji in se običajno združujejo v kolonije. Klasično taksonomsko merilo je bila morfologija celice in delitev celice. V Pleurocapsales imajo celice imajo sposobnost, da oblikuje notranje trose (endospore). Ostali redovi vključujejo nitaste vrste. V Oscillatoriales, so celice urejene v eni sami vrsti in ne tvorijo specializiranih celic. V Nostocales in Stigonematales imajo celice v določenih pogojih sposobnost razvijanja heterocist (celice z debelejšo celično steno, kjer poteka fiksacija dušika v anaerobnih pogojih). Stigonematales, za razliko od Nostocales, vključuje vrste z resnično razvejani nitkami (trihome).

Večina taksonov je vključena v deblo ali divizijo cianobakterij in še niso bile objavljene v skladu z veljavnim Mednarodnim kodeksom botanične nomenklature. Razen:

Razredi Chroobacteria, Hormogoneae in Gloeobacteria
Redovi Chroococcales, Gloeobacterales, Nostocales, Oscillatoriales, Pleurocapsales in Stigonematales
Družine Prochloraceae in Prochlorotrichaceae
Rodovi Halospirulina, Planktothricoides, Prochlorococcus, Prochloron, Prochlorothrix.

Reference

↑ Ahoren Oren (2004). »A proposal for further integration of the cyanobacteria under the Bacteriological Code«. Int. J. Syst. Evol. Microbiol. 54: 1895–1902. doi:10.1099/ijs.0.03008-0. PMID 15388760.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Modrozelene cepljivke.

[1] Ahoren Oren (2004). »A proposal for further integration of the cyanobacteria under the Bacteriological Code«. Int. J. Syst. Evol. Microbiol. 54: 1895–1902. doi:10.1099/ijs.0.03008-0. PMID 15388760.

[1]

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-{{Združi iz|Cianobakterije|pogovor=Pogovor:Cianobakterije#Predlog za združitev|datum=21. december 2013}}
 {{Taksonomka
 | color = lightgrey
@@ Vrstica 5: / Vrstica 4: @@
 | image = CyanobacteriaInPool.jpg
 | image_width = 250px
-| image_caption =
+| image_caption = Cvetenje modrozelenih cepljivk v ribniku
 | domain = [[Bacteria]] (bakterije)
 | phylum = '''Cyanobacteria'''
@@ Vrstica 13: / Vrstica 12: @@
 {{cite journal|author=Ahoren Oren|year=2004|title=A proposal for further integration of the cyanobacteria under the Bacteriological Code|journal=Int. J. Syst. Evol. Microbiol.|volume=54|pages=1895–1902|doi=10.1099/ijs.0.03008-0|pmid=15388760}}</ref>
 }}
-'''Modrozelene cepljivke''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Cyanobacteria'''), tudi '''modrozelene alge''', '''modrozelene bakterije''', '''cianofiti''' ('''Cyanophyta''') pogosto tudi uporabljena okrajšava '''MZC''', je [[deblo (biologija)|deblo]] [[bakterija|bakterij]], ki dobijo svojo energijo s pomočjo [[fotosinteza|fotosinteze]]. Veljajo za najstarejše fotoavtotrofne organizme. Odgovorne so za pojav kisika v atmosferi in nastanek aerobih organizmov. Pojavile naj bi se pred 3 milijardami let.
+'''Modrozelene cepljivke''' ali '''cianobakterije''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Cyanobacteria'''), tudi '''modrozelene alge''', '''modrozelene bakterije''', '''cianofiti''' ('''Cyanophyta''') pogosto tudi uporabljena okrajšava '''MZC''', je [[deblo (biologija)|deblo]] [[bakterija|bakterij]], ki dobijo svojo energijo s pomočjo [[fotosinteza|fotosinteze]]. Veljajo za najstarejše fotoavtotrofne organizme. Odgovorne so za pojav kisika v atmosferi in nastanek aerobnih organizmov. Pojavile naj bi se pred 3 milijardami let.
-Njihov organizacijski tip je [[prokarioti|prokariontske alge]] oziroma aerobne [[fototrofni organizem|fototrofne]] [[bakterija|bakterije]]. Imajo [[pigment]] [[klorofil]]a a in druga fotosintetska [[Barvilo|barvila]] kot na primer beta-karoten, ksantovile in fikobiline ([[fikocian]] in [[fikoeritrin]]). Ta barvila večkrat prevladujejo, zato so njihove kolonije, kot tudi okolje v katerem živijo, pogosto obravane zeleno, modrozeleno, rdeče, vijoličasto ali celo črno. Zanje je značilen pojav kromatična adaptacija (sposobnost spreminjanja razmerja med fotosintetskimi barvili v odvisnosti od svetlobnih razmer v okolju). S tem si zagotovijo visok izplen svetlobe v različnih okoljih.
+Njihov organizacijski tip je [[prokarioti|prokariontske alge]] oziroma aerobne [[fototrofni organizem|fototrofne]] [[bakterija|bakterije]]. Imajo [[pigment]] [[klorofil]]a a in druga fotosintetska [[Barvilo|barvila]] kot na primer beta-karoten, ksantovile in fikobiline ([[fikocian]] in [[fikoeritrin]]). Ta barvila večkrat prevladujejo, zato so njihove kolonije, kot tudi okolje v katerem živijo, pogosto obarvane zeleno, modrozeleno, rdeče, vijoličasto ali celo črno. Zanje je značilen pojav kromatična adaptacija (sposobnost spreminjanja razmerja med fotosintetskimi barvili v odvisnosti od svetlobnih razmer v okolju). S tem si zagotovijo visok izplen svetlobe v različnih okoljih.
 Modrozelene cepljivke so [[enoceličarji|enocelične]] (kokalne, kapsalne) ali [[mnogoceličar|večcelične]] (nitaste ali trihalne). [[Celica (biologija)|Celice]] so pogosto povezane v skupnem želatinastem ovoju - [[galerta|galerti]]. Galertast ovoj je lahko tanek, mehak in brez strukture ali pa čvrst, debel in slojevit. Lahko je debelejši od celice, včasih tudi obarvan. [[Razmnoževanje|Razmnožujejo]] se vegetativno s preprosto delitvijo celic - [[cepitev|cepitvijo]], s [[fragmentacija|fragmentacijo]] in tvorbo [[hormogonij]]ev (nekajcelični gibljivi kosci niti). Nespolno se razmnožujejo s tvorbo [[endospora|endospor]] (beocit), [[eksospora|eksospor]] (brstenje) in trajnih celic (akinet). Spolno razmnoževanje ni poznano, obstaja pa paraseksualnost.