Gregorjevo: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodanih 1.422 zlogov ,  pred 1 letom
brez povzetka urejanja
m (vrnitev sprememb uporabnika 89.142.0.139 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Metajaz)
Oznaka: vrnitev
[[Slika:Razglednica Tržiča (7).jpg|thumb|right|350px|Praznovanje Gregorjevega v [[Tržič]]u na stari razglednici]]
 
GregórjevoGregorjevo je praznik, ki se praznuje 12. marca, na nekdanji god sv. Gregorja. Šega ima korenine v predkrščanski dobi, vendar se je pri ljudeh uveljavilo prepričanje, da predstavlja prihod pomladi, saj se je včasihpo starem koledarju praznovalo na prvi spomladanski dan, ko je svetli del dneva postal daljši. inTakrat naj bi nekdaj čevljarji, kovači in drugi rokodelci, predvsem v krajih na Gorenjskem, prenehali delati ob umetni svetlobi. Po ljudskem izročilu se na ta dan ‘ptički ženijo’, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci.
 
Ko je veljal še stari [[julijanski koledar]] je [[Papež Gregor Veliki|Gregor Veliki]], znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil [[Papež Gregor Veliki|Gregor Veliki]], rojen okoli 540 v Rimu.
 
== ZgodovinaIzvor ==
 
Do 16.ga stoletja, ko je veljal stari julijanski koledar, je sv. Gregor godoval na prvi pomladni dan ob spomladanskem enakonočju. S tem, ko so leta 1582 spremenili koledarski sistem iz julijanskega v gregorjevega, se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga sedaj praznujejo 12. marca . Znan je tudi nemški pregovor ‘’Gregoru macht den Tag gleich der Nacht’’, v slovenskem prevodu ‘’Gregor naredi dan enak noči.’’ Novo razdelitev leta je vpeljal papež [[Gregor XIII]]., v Avstrijskem cesarstvu – torej tudi v Sloveniji, je bil koledar uveden leta 1584, ko so preskočili s 7. Na 16. januar. Po papežu Gregorju XIII. Se imenuje tudi gregorijanski koledar, ime praznovanju pa je dal Gregor I., pogosteje imenovan Gregor Veliki.
 
V trgih in mestih, kjer so se ukvarjali z rokodelstvom, je daljšanje svetlega dela dneva prineslo radost zato, ker so rokodelci lahko prenehali delati ob praviloma šibki umetni svetlobi. S pomladjo je dan postal dovolj dolg, da so delali le od jutranje zore do večernega mraka.
Do 16.ga stoletja, ko je veljal stari julijanski koledar, je sv. Gregor godoval na prvi pomladni dan ob spomladanskem enakonočju. S tem, ko so leta 1582 spremenili koledarski sistem iz julijanskega v gregorjevega, se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga sedaj praznujejopraznujemo 12. marca . Znan je tudi nemški pregovor ‘’Gregoru macht den Tag gleich der Nacht’’, v slovenskem prevodu ‘’Gregor naredi dan enak noči.’’ Novo razdelitev leta je vpeljal papež [[Gregor XIII]].,. in v Avstrijskem cesarstvu – torej tudi v Sloveniji, je bil koledar uvedenzačel veljati leta 1584, ko so preskočili s 7. Na 16. januar. Po papežu Gregorju XIII. Sese zato imenuje tudi gregorijanski koledar, ime praznovanju pa je dal Gregor I., pogosteje imenovan Gregor Veliki. Gregor Veliki je umrl 12. marca 604. Njegovega godu zdaj [[Rimskokatoliška cerkev]] ne obhaja več na dan njegove smrti, temveč 3. septembra, na dan, ko je postal papež. Njemu na čast je v Sloveniji sezidanih sedem cerkva.
Gregor Veliki je umrl 12. Marca leta 604. Njegov god [[Rimskokatoliška cerkev]] obhaja 3. Septembra, na dan, ko ej postal papež, prej pa je bil njegov god 12. Marca, na dan njegove smrti (post). Njemu na čast je v Sloveniji sezidanih sedem cerkva.
 
Po legendi je sv. Gregor kot dojenček do rokodelca –mlinarja-– mlinarja – priplaval v lesenem predmetu po vodi.
 
Znan je tudi nemški pregovor ‘‘Gregoru macht den Tag gleich der Nacht’’, v slovenskem prevodu ‘’Gregor naredi dan enak noči.’’
 
<br />
 
== Spuščanje luči po vodi ==
Šega spuščanja luči po vodi je nasledila predkrščansko obredje, pri katerem so na ali v vodo dali ogenj. Ogenj je bil Perunov atribut, prav tako les in smola. Voda je bila Velesova, njegove so tudi korenine. Z obredom, pri katerem so ljudje ogenj, ki so ga obvladovali, dali v vodo ob prehodu iz starega v novo leto v svetu, vzpostavili nov red in s tem dejanjem – po verovanju – naravi dali moč novega rojevanja.
 
Šego so poznali marsikje v Evropi in širše v svetu, v več krajih na Bavarskem, v Švici, na vzhodu Francije, na Češkem, v Makedoniji in drugje. Opredeljevali so jo kot šego, ki je sodila v pomladni čas, zaznamovale pa so jo sveče, smola, slama, trske in drugo, kar so ljudje na deskah spustili po vodi.
 
V Makedoniji so 6. januarja, na dan sv. treh kraljev, po Ohridskem jezeru spuščali prižgane sveče, ki so jih dali na majhne deske, da jih je veter odnesel daleč proč od obale.
 
V Franciji je šega povezana s prvo postno nedeljo, ki hkrati velja za znanilko pomladi. Na predvečer sv. Gregorja so običaj poznali v Gerardmerju na severovzhodnem delu Francije, v Grenoblu pa so čolničke s svečami po vodi spustili 25. marca, na dan Marijinega oznanjenja.
 
== Spuščanje gregorčkov ==
Izraz gregorčki, s katerimi so označeni predmeti, ki jih ljudje spuščajo po vodi na predvečer goda, se je uveljavil že v zadnji tretjini 20. stoletja; predmeti z dodanimi svečami ali lučmi drugih vrst in so izdelani za namen spuščanja po vodi.
 
== Ko se ptički ženijo ==
Na Slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.
 
 
<br />
== Gregorjevo na Slovenskem ==
Najbolj znani kraji na Gorenjskem, kjer je tradicija še posebej živa, so Tržič, Kropa, Kamna Gorica in v Železniki.
 
Tržič leži ob sotočju [[Tržiška Bistrica|Tržiške Bistrice]] in [[Mošenik (Tržiška Bistrica)|Mošenika]], kjer so se razvile številne obrti, še posebej čevljarska., drugje po Gorenjskem pa tudi krojaška, šiviljska in kovaška.
Tudi drugje po gorenjskem- krojači in šivilje in kovači.
 
V Kropi in Kamni Gorici so po [[Kroparica|Kroparici]] in rakah, ki vodijo iz Lipnice, spustilispuščali barčice, izv ŽeleznikovŽeleznikih paso imamopo žeSelški za 19.s toletje podatke, da soSori spuščali deščice, na katere so dali nekaj smole in jo zažgali. Najstarejše poročilo iz Železnikov iz leta 1845 priča o tem, da so gregorčke spuščali fantje, v Tržiču so leta 1900 zapisali, da so to otroci.
 
Prizorišča, kjer se spuščajo gregorčki, so vedno ob rekah, potokah, rakah ali drugih vodah, na primer bajerjih. S praznovanjem je že razvita turistična dejavnost, vabila na dogodke pa lahko najdemo na krajevnih straneh.
 
== Ko se ptički ženijo ==
Na Slovenskem je najboljobveljal veljalotudi rek, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.
 
V Kropi so šli na dan spuščanja gregorčkov na ‘tičjo svatbo’, ko so imeli ptiči svojo ‘ohcet’, dobrote s ptičje ohceti pa so ostale v grmovju, kjer so jih otroci lahko poiskali in se posladkali.
 
<br />
 
==Zunanje povezave==
30

urejanj

Navigacijski meni