Goli brest: Razlika med redakcijama

Gorski brest
	; Gorski brest (Ulmus glabra)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Plantae (rastline);
Deblo:	Magnoliophyta (kritosemenke);
Razred:	Magnoliopsida (dvokaličnice);
Red:	Rosales (šipkovci);
Družina:	Ulmaceae (brestovke);
Rod:	Ulmus (brest);
Vrsta:	U. glabra;
Znanstveno ime
	Ulmus glabra; Huds.
	; Razširjenost
Sinonimi
	Ulmus campestris L. Mill., Wilkomm; Ulmus corylacea Dumrt.; Ulmus elliptica Koch; Ulmus effusa Sibth.; Ulmus excelsa Borkh.; Ulmus expansa Rota; Ulmus leucocarpa Schur.; Ulmus macrophylla Mill.; Ulmus major Sm.; Ulmus montana Stokes, Smith, Loudon, Mathieu, With.; Ulmus nuda Ehrh.; Ulmus podolica (Wilcz.) Klok.; Ulmus popovii Giga.; Ulmus scabra Mill., C. K. Schneid., Ley, Ascherson & Graebner; Ulmus scotica Gand.; Ulmus suberosa Michx. ; Ulmus sukaczevii Andronov;

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 12:49, 4. april 2019

Gorski brest , v Sloveniji poznan tudi pod imenom Goli brest (znanstveno ime Ulmus glabra) je najbolj razširjena vrsta brestov v Sloveniji.^[1]

Opis

Gorski brest je listopadno drevo, ki lahko v višino doseže do 35 m in ima premer debla do 150 cm. Deblo ima temno sivo skorjo, ki je pri mladih drevesih gladka, kasneje pa postane plitvo razpokana. Poganjki so rjavi in posuti z lenticelami. Veje so enakomerno porazdeljene in tvorijo široko krošnjo. Ob deblu rastejo navzgor, z oddaljenostjo od debla pa se povesijo. Koreninski sistem je močan, a ne sega globoko pod površje.^[1] Listi so enostavni, narobe jajčasti ali eliptični, dolgi med 8 in 17 cm in široki med 3 in 12 cm. Imajo dvakrat napiljen listni rob in kratek pecelj, ki ni daljši od 5 cm. Drevo zacveti pred olistanjem, običajno v začetku aprila, cvetovi pa so dolgi okoli 5 mm, dvospolni in rastejo v šopih ali posamično na 10 mm dolgih pecljih. Plod je krilati orešek dolg od 2 do 2,5 cm in širok okoli 1,5 cm.^[2]^[3] Dozori proti koncu maja ali v začetku junija.

Razširjenost in uporabnost

Gorski brest je samonikel od Irske do Urala in od arktičnega kroga na severu do Peloponeza na jugu. Ločena populacija se nahaja tudi v Iranu. Najbolje uspeva v vlažni zemlji,^[4] vendar ne prenaša poplav, dobro pa prenaša onesnažen mestni zrak. V naravi se vrsta širi samo s pomočjo semen. V Sloveniji je gorski brest razširjen povsod, razen v Istri in na Obali, kjer raste na nadmorskih višinah med 400 in 1200 m, redkeje tudi do 1500 m. Najpogostejši je v gorskem jelovem gozdu in gorskem ter predgorskem bukovem gozdu, pogosto v združbah z velikim jesenom in gorskim javorjem.^[1]

Ob ugodnih rastnih razmerah lahko gorski brest doseže starost nekaj sto let. Njegov les ima lepo barvo in teksturo in je nasploh izredno kakovosten. Ima ozko plast beljave in rdečkasto rjavo črnjavo z zelenkastim odtenkom. Njegova gostota znaša okoli 620 kg/m³, uporablja pa se predvsem v mizarstvu za pohištvo. V preteklosti so ga uporabljali tudi v kolarstvu za izdelavo vozov in kočij.^[1]

Ogroženost

Kot vse vrste brestov, je tudi gorski brest zelo dovzeten za holandsko bolezen brestov,^[5]^[6] ki ogroža njegov obstoj, vendar pa je za bolezen nekoliko manj dovzeten kot sorodni poljski brest.

Reference

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 »Brest«. Preslica. Pridobljeno 28. marca 2019.
↑ Bean, W. J. (1981). Trees and shrubs hardy in Great Britain, 7th edition. Murray, London.
↑ White, J. & More, D. (2003). Trees of Britain and Northern Europe. Cassell's, London
↑ Heybroek, H. M., Goudzwaard, L, Kaljee, H. (2009). Iep of olm, karakterboom van de Lage Landen (:Elm, a tree with character of the Low Countries). KNNV, Uitgeverij. ISBN 9789050112819
↑ Forestry Commission. Dutch elm disease in Britain, UK
↑ Brasier, C. M. (1996). New horizons in Dutch elm disease control. Pages 20–28 in: Report on Forest Research, 1996. Forestry Commission. HMSO, London, UK.[1]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Goli brest

[preslica-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 »Brest«. Preslica. Pridobljeno 28. marca 2019.

[Bean-2] Bean, W. J. (1981). Trees and shrubs hardy in Great Britain, 7th edition. Murray, London.

[White-3] White, J. & More, D. (2003). Trees of Britain and Northern Europe. Cassell's, London

[Heybroek,1-4] Heybroek, H. M., Goudzwaard, L, Kaljee, H. (2009). Iep of olm, karakterboom van de Lage Landen (:Elm, a tree with character of the Low Countries). KNNV, Uitgeverij. ISBN 9789050112819

[Forestry-5] Forestry Commission. Dutch elm disease in Britain, UK

[Brasier-6] Brasier, C. M. (1996). New horizons in Dutch elm disease control. Pages 20–28 in: Report on Forest Research, 1996. Forestry Commission. HMSO, London, UK.[1]

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

@@ Vrstica 38: / Vrstica 38: @@
 ==Opis==
-Gorski brest je listopadno drevo, ki lahko v višino doseže do 36 m in ima [[premer]] debla do 150 cm. Deblo ima temno sivo skorjo, ki je pri mladih drevesih gladka, kasneje pa postane plitvo razpokana. Poganjki so rjavi in posuti z lenticelami. Veje so enakomerno porazdeljene in tvorijo široko [[krošnja|krošnjo]]. Ob deblu rastejo navzgor, z oddaljenostjo od debla pa se povesijo. Koreninski sistem je močan, a ne sega globoko pod površje.<ref name = "preslica" /> [[Rastlinski list|Listi]] so enostavni, narobe jajčasti ali eliptični, dolgi med 8 in 17 cm in široki med 3 in 12 cm. Imajo dvakrat napiljen listni rob in kratek pecelj, ki ni daljši od 5 cm. Drevo zacveti pred olistanjem, običajno v začetku aprila, [[cvet]]ovi pa so dolgi okoli 5 mm, dvospolni in rastejo v šopih ali posamično na 10 mm dolgih pecljih. Plod je krilati orešek dolg od 2 do 2,5 cm in širok okoli 1,5 cm.<ref name=Bean>Bean, W. J. (1981). ''Trees and shrubs hardy in Great Britain'', 7th edition. Murray, London.
+Gorski brest je listopadno drevo, ki lahko v višino doseže do 35 m in ima [[premer]] debla do 150 cm. Deblo ima temno sivo skorjo, ki je pri mladih drevesih gladka, kasneje pa postane plitvo razpokana. Poganjki so rjavi in posuti z lenticelami. Veje so enakomerno porazdeljene in tvorijo široko [[krošnja|krošnjo]]. Ob deblu rastejo navzgor, z oddaljenostjo od debla pa se povesijo. Koreninski sistem je močan, a ne sega globoko pod površje.<ref name = "preslica" /> [[Rastlinski list|Listi]] so enostavni, narobe jajčasti ali eliptični, dolgi med 8 in 17 cm in široki med 3 in 12 cm. Imajo dvakrat napiljen listni rob in kratek pecelj, ki ni daljši od 5 cm. Drevo zacveti pred olistanjem, običajno v začetku aprila, [[cvet]]ovi pa so dolgi okoli 5 mm, dvospolni in rastejo v šopih ali posamično na 10 mm dolgih pecljih. Plod je krilati orešek dolg od 2 do 2,5 cm in širok okoli 1,5 cm.<ref name=Bean>Bean, W. J. (1981). ''Trees and shrubs hardy in Great Britain'', 7th edition. Murray, London.
 </ref><ref name=White>White, J. & More, D. (2003). ''Trees of Britain and Northern Europe''. Cassell's, London</ref> Dozori proti koncu maja ali v začetku junija.