Simeon Bar Jokaj: Razlika med redakcijama
+infopolje Oseba |
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
| Vrstica 7: | Vrstica 7: | ||
== Kritika Rimljanov == |
== Kritika Rimljanov == |
||
[[Talmud]] navaja, da je bil Bar Jokaj kritik |
[[Talmud]] navaja, da je bil Bar Jokaj kritik rimske oblasti, zaradi česar se je v izogib smrtni kazni in preganjanju, trinajst let s sinom skrival v jami. Preživela naj bi zato, ker je v bližini votline čudežno zrasel [[rožičevec]] in se pojavil studenec. Čez dan sta oče in sin navadno sedela zakopana v pesek, da se jima ne bi obrabila obleka in preučevala Postavo, [[Tora|Toro]].<ref>Babilonski talmud, Šabat, 33b</ref> Ko je rimski [[cesar]], ki je hotel Simeona kaznovati s smrtjo umrl, sta se s sinom vrnila v civilizacijo. |
||
== Delo == |
== Delo == |
||
Redakcija: 00:27, 15. maj 2017
| Simeon Bar Jokaj | |
|---|---|
| Rojstvo | 1. stoletje Galileja |
| Smrt | 160 161 |
| Državljanstvo | neznano |
| Poklic | rabin |
 | Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: WP:BIO. |
Simeon Bar Jokaj (hebrejsko רשב), judovski rabin in modrec, ki je živel na območju Izraela v času rimskega imperija. Domneva se, da je avtor dela Zohar, najpomembnejšega kabalističnega dela. V Mišni je krajše poimenovan kot »Rabin Simeon«.
Kritika Rimljanov
Talmud navaja, da je bil Bar Jokaj kritik rimske oblasti, zaradi česar se je v izogib smrtni kazni in preganjanju, trinajst let s sinom skrival v jami. Preživela naj bi zato, ker je v bližini votline čudežno zrasel rožičevec in se pojavil studenec. Čez dan sta oče in sin navadno sedela zakopana v pesek, da se jima ne bi obrabila obleka in preučevala Postavo, Toro.[1] Ko je rimski cesar, ki je hotel Simeona kaznovati s smrtjo umrl, sta se s sinom vrnila v civilizacijo.
Delo
Med skrivanjem v jami, naj bi ju obiskoval prerok Elija in ju učil nebeških skrivnosti. Kabalisti menijo, da so njegovi zapisani nauki zbrani v Zoharju, s čimer je Bar Jokaj domneven avtor dela.
Legenda pripoveduje, da se je po vrnitvi v civilizacijo močno razburil ob odkritju, da veliko navadnih Judov ne preučuje Tore. S plamenečimi pogledi naj bi zažigal svet okoli svet in da se je upostošenje nehalo, se je za leto dni vrnil v votlino. Kasneje naj bi deloval kot učitelj, privržencem pa je odkrival mistične skrivnosti.
Viri
- ↑ Babilonski talmud, Šabat, 33b
Judovska enciklopedija
Unterman, Alan. Judovstvo. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.(COBISS)