Epistemologija

Članki iz niza gotovost:
agnosticizem aproksimacija determinizem epistemologija gotovost nedoločenost negotovost nihilizem verjetnost zaupanje zmotnost

Epistemologija je izraz, ki se uporablja v dveh različnih, a sorodnih pomenih.

• 1. V anglosaških deželah jo razumejo kot spoznavno teorijo (gnoseologijo) - gre za vprašanja, ki zadevajo človeško spoznanje nasploh (npr. znamenito Kantovo vprašanje: Kaj lahko vem? - se pravi: Kaj lahko katerikoli človek ve?)
• 2. Drug pomen srečamo v frankofonskih deželah: tam pomeni raziskovanje znanstvenih spoznanj in načinov, kako se producira znanstveno znanje ter kako znanost opisuje svet. Gre torej za teorijo znanosti.

Dihotomija izvira iz razumevanja grške besede ἐπιστήμη (epistēmē): lahko jo razumemo kot znanje ali kot znanost. (Nadaljnja težava nastopi, če upoštevamo dejstvo, da angleški jezik ne loči med znanjem/vedeti (nem. das Wissen/wissen, fr. (le) savoir) in spoznanjem/spoznavati (nem. die Erkenntnis/erkennen, fr. la connaisance/connaître).)

Zaradi dominantosti ameriške kulture in angleškega jezika se prvi pomen (tj. spoznavna teorija) uveljavlja tudi v drugih kulturah (in jezikih). Razumljivo je, da ga najbolj dosledno uporabljajo analitični filozofi.