Antitusik: Razlika med redakcijama
m Bot: Migracija 15 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q584209 |
pravopis |
||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
Kot antitusiki se lahko uporabljajo [[opioid]]ne [[učinkovina|učinkovine]], ki zavirajo center za kašelj v [[možgansko deblo|možganskem deblu]]. Med antitusične opioidne učinkovine sodijo na primer [[kodein]], [[dihidrokodein]], [[noskapin]] in [[hidrokodon]]. Te učinkovine imajo tudi [[sedativ]]en učinek in izkazujejo [[zasvojljivost]], zato obstaja nevarnost zlorab. |
Kot antitusiki se lahko uporabljajo [[opioid]]ne [[učinkovina|učinkovine]], ki zavirajo center za kašelj v [[možgansko deblo|možganskem deblu]]. Med antitusične opioidne učinkovine sodijo na primer [[kodein]], [[dihidrokodein]], [[noskapin]] in [[hidrokodon]]. Te učinkovine imajo tudi [[sedativ]]en učinek in izkazujejo [[zasvojljivost]], zato obstaja nevarnost zlorab. |
||
Novejše učinkovine, ki zavirajo center za kašelj, ne povzročajo zasvojenosti ter ne pomirjajo. Takšna učinovina je |
Novejše učinkovine, ki zavirajo center za kašelj, ne povzročajo zasvojenosti ter ne pomirjajo. Takšna učinovina je na primer [[klobutinol]]. |
||
== Periferno delujoči antitusiki == |
== Periferno delujoči antitusiki == |
||
Trenutna redakcija s časom 15:38, 22. marec 2016
Antitúsik (tudi tusisedatív) je zdravilo, ki pomirja kašelj, s tem da zavirajo refleks kašlja. Antitusiki se uporabljajo zoper suhi kašelj, torej kašelj, ki ga ne spremlja izmeček.
Centralno delujoči antitusiki[uredi | uredi kodo]
Kot antitusiki se lahko uporabljajo opioidne učinkovine, ki zavirajo center za kašelj v možganskem deblu. Med antitusične opioidne učinkovine sodijo na primer kodein, dihidrokodein, noskapin in hidrokodon. Te učinkovine imajo tudi sedativen učinek in izkazujejo zasvojljivost, zato obstaja nevarnost zlorab.
Novejše učinkovine, ki zavirajo center za kašelj, ne povzročajo zasvojenosti ter ne pomirjajo. Takšna učinovina je na primer klobutinol.
Periferno delujoči antitusiki[uredi | uredi kodo]
Med periferno delujoče antitusike spadajo lokalni anestetiki, ki zavirajo vzdraženje živcev v žrelu in tako preprečijo dražljaju, da bi preko živcev spodbudil center za kašelj. Pipazetat je primer periferno delujočega antitusika in deluje lokalno anestetično na žrelno sluznico.
Antitusično delujejo tudi snovi, ki obložijo sluznico žrela in tako preprečijo draženje. Običajno gre za pripravke iz zdravilnih rastlin, ki vsebujejo sluzi (na primer slezov sirup).
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
 | Ta medicinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |