Bezeg

Bezeg
Črni bezeg Sambucus nigra
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline) Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke) Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice) Red: Dipsacales (ščetičevci) Družina: Adoxaceae (pižmičevke) Rod: Sambucus
Vrste
Glej besedilo.

Bezèg, tudi bèzeg (znanstveno ime Sambucus) je rod grmovnic ali nizkih dreves, ki vsebuje med 5 do 30 različnih vrst.

Ima nasprotno, neparno pernate liste in petštevne cvetove v kobulastih grozdih ali latih. Plod je jagodast, koščičast s 3 do 5 semeni.

Razširjenost

Rod uspeva v zmernih do subtropskih regijah na severni in južni polobli. Bolj je razširjen na severni polobli, saj se na južni pojavlja v delih Avstralazije in Južne Amerike.

Vrste

• Skupina črni bezeg je več različno obravnavanih samostojnih vrst Sambucus nigra, ki raste v toplejših delih Evrope in Severne Amerike, z regionalnimi varietetami ali podvrstami, in tudi kot skupina posameznih podobnih vrst. Cvetovi so sploščeni, jagode so črne ali modre barve. To so večje grmovnice, do 5 metrov visoke, včasih so to manjša drevesa visoka do 15 m s premerom debla do 30 cm.
  • Sambucus australis (južni črni bezeg; zmerna vzhodna Južna Amerika)
  • Sambucus canadensis (ameriški črni bezeg; vzhodna Severna Amerika; modro-črne jagode)
  • Sambucus cerulea (syn. S. caerulea, S. glauca; borovničasti črni bezeg; zahodna Severna Amerika; modre jagode)
  • Sambucus javanica (kitajski črni bezeg; jugovzhodna Azija)
  • Sambucus mexicana (mehiški črni bezeg; Mehika in Centralna Amerika; modro-črne jagode)
  • Sambucus nigra (bezeg ali črni bezeg; Evropa in zahodna Azija; črne jagode)
  • Sambucus palmensis (kanarski črni bezeg; Kanarski otoki; črne jagode)
  • Sambucus peruviana (perujski črni bezeg; severozahodna Južna Amerika; črne jagode)
  • Sambucus simpsonii (floridski črni bezeg; jugovzhodne ZDA; modro-črne jagode)
  • Sambucus peruviana (andski črni bezeg; severna Južna Amerika; modro-črne jagode)
  • Sambucus velutina (žametni črni bezeg; severozahodna Severna Amerika; modro-črne jagode)

• Sambucus melanocarpa zahodne Severne Amerike je vmesni člen med prejšnjo in naslednjo skupino. Cvetovi so v obliki okroglega socvetja, jagode pa so črne barve. Je nizek grm, ki redko zraste čez 3–4 m. Nekateri botaniki ga vključujejo v skupino divjih bezgov.

Divji bezeg (Sambucus racemosa)

• Skupina divji bezeg je zbirka različno obravnavane samostojne vrste Sambucus racemosa. Najdemo ga v hladnejših predeleh severne poloble z regionalnimi varietetami ali podvrstami, in tudi kot skupina posameznih podobnih vrst. Cvetovi so v obliki oblastega socvetja, jagode so svetlo rdeče. So manjše grmovnice, ki redko presežejo višino3–4 m.
  • Sambucus callicarpa (tihooceanski divji bezeg; zahodna obala Severne Amerike)
  • Sambucus chinensis (kitajski divji bezeg; vzhodna Azija, v gorah)
  • Sambucus latipinna (korejski divji bezeg; Koreja, jugovzhodna Sibirija)
  • Sambucus microbotrys (gorski divji bezeg; jugozahodna Severna Amerika, v gorah)
  • Sambucus pubens (ameriški divji bezeg; južna Severna Amerika)
  • Sambucus racemosa (evropski divji bezeg; severna Evropa, severozahodna Azija)
  • Sambucus sieboldiana (japonski divji bezeg; Japonska in Koreja)
  • Sambucus tigranii (kavkaški divji bezeg; jugozahodna Azija, v gorah)
  • Sambucus williamsii (severnokitajski divji bezeg; severovzhodna Azija)

• Skupino avstralski bezeg sestavljata dve vrsti iz Avstralazije. Cvetovi so v obliki oblastega socvetja, jagode so bele ali rumene barve. To so grmovnice, ki zrastejo do 3 m višine.
  • Sambucus australasica (rumeni bezeg; Nova Gvineja, vzhodna Avstralija)
  • Sambucus gaudichaudiana (avstralski bezeg ali beli bezeg; senčna področja južne vzhodne Avstralije)

• Skupina smrdljivi bezeg je, v nasprotju z drugimi vrstami, zelnata rastlina. Vsako leto zrastejo nova stebla. Zrastejo do 1.5–2 m visoko.
  • Sambucus adnata (Azijski smrdljivi bezeg; Himalaja in južna Azija; rdeče jagode)
  • Sambucus ebulus (Evropski smrdljivi bezeg; srednja in južna Evropa, severozahodna Afrika in jugozahodna Azija; črne jagode
  • Opis
  • Bezeg 

Bezeg raste grmih. Grmi bezga zrastejo tudi do 10 m visoko. Cvetovi bezga so rumenkasto bele barve, iz cvetov pa se najprej razvijejo zelene, nato pa rdeče in črne jagode.   Cvetovi bezga imajo značilen in tudi zelo intenziven, aromatičen vonj. Nekaterim ta vonj ugaja, drugim pač ne. Okus cvetov je grenak, medtem ko imajo surovi plodovi popolnoma drugačen vonj in okus. Surove in sveže jagode niso užitne. 

Bezeg praviloma cveti v mesecu juniju, medtem ko jagode dozorijo v septembru.  

Raste ob sončnih legah in ob robovih gozdov in jas. V samem gozdu pa ga bomo zelo težko našli.  

ZDRAVILNI DELI RASTLINE  V aprilu in maju nabiramo mlade poganjke in mlade liste. Cvetove nabiramo le v sončnem vremenu v juniju, septembra pa je čas za obiranje dozorelih jagod.  

Sušimo jih na svežem zraku, vendar ne na soncu. Tako bo bezgovo cvetje  ohranilo svojo zlato rumeno barvo. Posušeno cvetje shranimo v platnene  ali papirnate vrečke. 

ZDRAVILNE LASTNOSTI IN UPORABA  Surovih bezgovih jagod ne jemo. Uživanje le teh povzroči slabost, bruhanje, drisko, lahko pa tudi mrzlico.  

Bezgovi listi in mladi poganjki ter cvetovi vsebujejo sestavine, ki v našem telesu vzpodbudijo delovanje znojnic. Hkrati pa bezgovi cvetovi tudi pospešujejo izločanje seča ter pomagajo pri odvajanju strupenih snovi iz telesa. 

Zeliščarji priporočajo pitje bezgovega čaja v času prehladnih obolenj in pri tistih boleznih, katerih stanje se hitro popravi ravno z močnim potenjem.   Pa še tole: zmotno je namreč prepričanje, da se potite, ker pijete vroč čaj. Ugotovljeno je bilo namreč, da snovi imajo, ki jih bezgovo cvetje vsebuje neprimerno večjo vlogo pri potenju, kot toplota čaja. Zadostuje, da pijete srednje topel čaj in povzročil bo pričakovano količino potenja.  

Bezgov čaj pa se uporablja tudi pri zdravljenju bronhitisa, kašlja, začetni pljučnici, hudem nahodu, stiski pri dihanju, astmi pa tudi pri revmatičnih boleznih 

Pri pomanjkljivemu izločanju seča in zmanjšanem delovanju ledvic, ter  za odvajanje nakopičenih tekočin v telesu je pa zelo priporočljiv čaj  bezgovih listov. 

Bezeg s pomočjo svojih sestavin uravnava nivo sladkorja v krvi, zaradi tega je koristen in zdravilen tudi za sladkorne bolnike.  

Bezgov čaj pa tudi čisti kri.  

Bezgova čežana ni samo okusna jed, je prijetnega vonja in okusa. Hkrati pa tudi odlično naravno odvajalo, ki ne povzroča krčev. Njen naloga je pospeševanje prebave in čiščenje krvi.  

Bezgova kašo pripravimo iz bezgovih listov. Sveže natrgane in zmečkane liste povremo v enaki količini mleka. Tako nastane gosta kaša. Uporabljamo jo za obkladke pri opeklinah in krvavitvah iz zlate žile.  

Grgranje bezgovega čaja nam pomiri zobobol. 

Kuhan sok iz bezgovih jagod velja za krepčilo.