Guillaume Budé: Razlika med redakcijama
m Bot: Migracija 18 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q353668 |
nadomestitev lifetime |
||
Vrstica 31: | Vrstica 31: | ||
{{commonscat|Guillaume Budé}} |
{{commonscat|Guillaume Budé}} |
||
{{ |
{{DEFAULTSORT:Budé, Guillaume}} |
||
[[Kategorija:Rojeni leta 1467]] |
|||
[[Kategorija:Umrli leta 1540]] |
|||
[[Kategorija:Francoski filozofi]] |
[[Kategorija:Francoski filozofi]] |
||
[[Kategorija:Francoski filologi]] |
[[Kategorija:Francoski filologi]] |
Redakcija: 14:01, 3. januar 2015
Guillaume Budé | |
---|---|
Rojstvo | 26. januar 1467 Pariz, Francija |
Smrt | 23. avgust 1540 (73 let) Pariz |
Državljanstvo | Francija |
Poklic | bibliotekar, prevajalec, filozof, numizmatik, tiskar, klasični učenjak |
Obdobje | Renesančni humanizem |
Regija | Zahodna filozofija |
Glavna zanimanja | filologija, etimologija, filozofija jezika, filozofija prava, politična filozofija, zgodovina |
Pomembne ideje | utemeljitelj znanstvene filologije in etimologije; dokazal, kako spremembe v jeziku vplivajo na tolmačenje zakonov |
Guillaume Budé (latinsko Guilielmus Budaeus), francoski renesančni humanist, filolog, pravnik in filozof, * 26. januar 1467, Pariz, Francija, † 23. avgust 1540, Pariz.
Poleg humanista d'Étaplesa velja Budé za začetnika grškega jezikoslovnega študija v Franciji. Oba sta se izpopolnjevala pri bizantinskem humanistu Hieronimu iz Sparte, ki je bil prvi predavatelj grščine na pariški Sorboni. Njegovo najpomembnejše delo so »Digeste[1]«, v katerem je dokazal, kako so se skozi stoletja popačila pravna besedila, kar je potem vplivalo na tolmačenje zakonov in njihovo uporabo v praksi. Pomemben je tudi njegov prispevek k numizmatiki (razprava o antičnih kovancih »De Asse et Partibus«)
Med sodobniki je užival velik ugled. Med drugimi si je dopisoval z Rabelaisom, Erazmom Rotterdamskim in Thomasom Morom. Francoski kralj Franc I. je na Budéjev in Bellayev predlog ustanovil Collège Royal, ki je bil izvorno namenjen raziskovanju in poučevanju treh jezikov: grščine, latinščine in hebrejščine. Collège Royal velja za predhodnika sodobne Collège de France. Budé je dal kralju še pobudo za ustanovitev knijižnice v Fontainebleauju, ki je bila kasneje temelj za ustanovitev Bibliothèque Nationale.
Opombe
- ↑ »Digeste« ali »Pandekti« , v zakonodaji cesarja Justinijana zbrani izvlečki iz del rimskih pravnikov drugega in tretjega stoletja, vir:SSKJ
Zunanje povezave
- Catholic Encyclopedia New Advent (angleško)
- Qui est Guillaume Budé ?, Lycée Guillaume Budé (francosko)