Viktor Murnik: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
infopolje Oseba namesto Bioslika
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba|image=Viktor Murnik 1920s.jpg}}
{{Infopolje Telovadec
| name = Viktor Murnik
'''Viktor Murnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[trener]] [[gimnastika|gimnastike]], [[športni delavec]] in [[publicist]], * [[25. marec]] [[1874]], [[Ljubljana]], † [[1. januar]] [[1964]], Ljubljana.
| image = Viktor Murnik 1920s.jpg
| birthdate = {{birth date|df=y|1874|03|25}}
| birthplace = [[Ljubljana]], [[Avstro-Ogrska]]
| deathdate = {{death date and age|df=y|1964|01|01|1874|03|25}}
| deathplace = [[Ljubljana]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]]
| residence = [[Ljubljana]]
| club = [[Sokol (društvo)|Južni Sokol]], [[Sokol (društvo)|Ljubljanski Sokol]], [[Sokol (društvo)|Sokol Narodni dom]]
| coach =
| sport = Gimnastika
| event = več panog}}
'''Viktor Murnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[telovadec]], [[Slovenci|slovenski]] [[trener]], [[pravnik]] in [[publicist]], * [[25. marec]] [[1874]], [[Ljubljana]], † [[1. januar]] [[1964]], [[Ljubljana]].


== Življenje ==
Leta 1892 se je Murnik že kot gimnazijec vključil v ljubljansko športno društvo [[Sokol (društvo)|Sokol]], kjer je zagovarjal vsenarodno enotnost telovadbe ter nastopil proti vmešavanju politike v društvo. Leta 1896 je bil ustanovitelj prvega amaterskega moškega vaditeljskega zbora na Slovenskem, dve leti za tem pa še ženskega, oboje je pomenilo začetek organiziranega izobraževanja na področju telesne kulture. Pod njegovim vodstvom so telovadci dosegli več odmevnih mednarodnih uspehov, [[Leon Štukelj]] je postal trikratni olimpijski in petkratni svetovni prvak, [[Peter Šumi]] pa dvakratni zaporedni svetovni prvak. Oba sta zmagala tudi na [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1922|Svetovnem prvenstvu 1922]] v Ljubljani, ki ga je organiziral Murnik kot sploh prvo svetovno prvenstvo v katerikoli športni panogi na Slovenskem. Organiziral je tudi javne nastope telovadcev oziroma zlete, z namenom spodbujanja javnosti za gimnastiko in šport. Od leta 1905 je izdajal revijo ''[[Slovenski Sokol]]''.<ref name="delo">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/svet/171218 |title=Simpozij o Viktorju Murniku v Muzeju novejše zgodovine |accessdate=21. novembra 2011| date = 20. marec 2006 | publisher = [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] }}</ref><ref>{{SloBio|id=382158|avtor=ur.|ime=Murnik Viktor|vir=SBL}}</ref>
===Otroštvo===
Rodil se je v premožni ljubljanski družini očetu Josipu in mami Josipini. Imel je dva starejša brata Ivana in Radota. Med leti 1884 in 1892 je v Ljubljani obiskoval Gimnazijo. Še kot gimnazijec se je vključi v telovadno društvo Ljubljanski sokol, kjer po maturi opravi vaditeljski izpit. V letih 1892 in 1893 služi vojaški rok, nato odide študirat pravo v Gradec (Graz), kjer je leta 1898 promoviran v doktorja prava.

===Pravnik===
Po pripravništvu na ljubljanskem sodišču, leta 1900 dobi službo na Trgovski in in obrtni zbornici, kjer naslednje leto postane glavni tajnik. Kot glavni tajnik zbornice je bil pobudnik ustanovitve trgovske akademije v Ljubljani in Ljubljanskega velesejma. Na lastno željo se je upokojil leta 1925.

===Sokol===
Leta 1896 postane tajnik telovadnega društva in na njegovo pobudo je istega leta ustanovljen prvi moškegi vaditeljskegi zbora na Slovenskem, dve leti za tem pa še ženski. Oboje je pomenilo začetek organiziranega izobraževanja na področju telesne kulture. Leta 1904 prvič popelje slovensko telovadno vrsto na mednarodno tekmovanje. Leta 1907 vključi Ljubljanski sokol v mednarodno telovadno zvezo. 1911 v Torinu slovenska telovadna vrsta ekipno zasede četrto mesto in prejme pokal, ki velja za prvo mednarodno športno odličje osvojeno pod slovensko zastavo.

Po prvi svetovni vojni je mednarodna gimnastična zveza leta 1922 dodelila organizacijo [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1922|Svetovnega prvenstva v športni gimnastiki]] Kraljevini SHS. Prvenstvo je v Ljubljani organiziral Viktor Murnik kot sploh prvo svetovno prvenstvo v katerikoli športni panogi na Slovenskem. Za potrebe prvenstva so v Ljubljani zgradili lesen stadion za 50 000 gledalcev, kar je še danes največji stadion, ki je bil postavljen na ozemlju Slovenije.

Pod njegovim vodstvom so trenirali vsi najboljši slovenski telovadci pred drugo svetovno vojno: [[Stane Vidmar]] dobitnik prve mednarodne kolajne za Slovenijo, [[Peter Šumi]] dvakratni zaporedni svetovni prvak v mnogoboju, [[Josip Primožič]] štirikratni svetovni prvak, [[Leon Štukelj]] trikratni olimpijski in petkratni svetovni prvak, [[Stane Derganc]] dobitnik dveh olimpijskih kolajn, [[Boris Gregorka]], [[Anton Malej]], [[Janez Porenta]], [[Edvard Antosiewicz]], [[Stane Hlastan]].

Od leta 1905 je izdajal revijo ''Slovenski Sokol''.
<ref name="delo">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/svet/171218 |title=Simpozij o Viktorju Murniku v Muzeju novejše zgodovine |accessdate=21. novembra 2011| date = 20. marec 2006 | publisher = [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] }}</ref><ref>{{SloBio|id=382158|avtor=ur.|ime=Murnik Viktor|vir=SBL}}</ref>

V letih 1897 do 1905 je načelnik telovadnega društva Ljubljanski sokol, med leti 1905 in 1924 pa starosrta društva.

===Sorodniki===
Njegov stric Ivan Murnik je bil cesarski svetnik in starosta Južnega sokola in njegov brat [[Rado Murnik]] je bil pisatelj.


==Sklici in opombe==
==Sklici in opombe==
Vrstica 8: Vrstica 39:
{{opombe}}
{{opombe}}



{{sport-stub}}
{{DEFAULTSORT:Murnik, Viktor}}
{{DEFAULTSORT:Murnik, Viktor}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1874]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1874]]

Redakcija: 15:33, 28. december 2014

Viktor Murnik
Osebni podatki
Rojstvo(1874-03-25)25. marec 1874
Ljubljana, Avstro-Ogrska
Smrt1. januar 1964 (1964-01-01) (89 let)
Ljubljana, Socialistična federativna republika Jugoslavija
BivališčeLjubljana
Šport
ŠportGimnastika
Disciplinaveč panog
KlubJužni Sokol, Ljubljanski Sokol, Sokol Narodni dom

Viktor Murnik, slovenski telovadec, slovenski trener, pravnik in publicist, * 25. marec 1874, Ljubljana, † 1. januar 1964, Ljubljana.

Življenje

Otroštvo

Rodil se je v premožni ljubljanski družini očetu Josipu in mami Josipini. Imel je dva starejša brata Ivana in Radota. Med leti 1884 in 1892 je v Ljubljani obiskoval Gimnazijo. Še kot gimnazijec se je vključi v telovadno društvo Ljubljanski sokol, kjer po maturi opravi vaditeljski izpit. V letih 1892 in 1893 služi vojaški rok, nato odide študirat pravo v Gradec (Graz), kjer je leta 1898 promoviran v doktorja prava.

Pravnik

Po pripravništvu na ljubljanskem sodišču, leta 1900 dobi službo na Trgovski in in obrtni zbornici, kjer naslednje leto postane glavni tajnik. Kot glavni tajnik zbornice je bil pobudnik ustanovitve trgovske akademije v Ljubljani in Ljubljanskega velesejma. Na lastno željo se je upokojil leta 1925.

Sokol

Leta 1896 postane tajnik telovadnega društva in na njegovo pobudo je istega leta ustanovljen prvi moškegi vaditeljskegi zbora na Slovenskem, dve leti za tem pa še ženski. Oboje je pomenilo začetek organiziranega izobraževanja na področju telesne kulture. Leta 1904 prvič popelje slovensko telovadno vrsto na mednarodno tekmovanje. Leta 1907 vključi Ljubljanski sokol v mednarodno telovadno zvezo. 1911 v Torinu slovenska telovadna vrsta ekipno zasede četrto mesto in prejme pokal, ki velja za prvo mednarodno športno odličje osvojeno pod slovensko zastavo.

Po prvi svetovni vojni je mednarodna gimnastična zveza leta 1922 dodelila organizacijo Svetovnega prvenstva v športni gimnastiki Kraljevini SHS. Prvenstvo je v Ljubljani organiziral Viktor Murnik kot sploh prvo svetovno prvenstvo v katerikoli športni panogi na Slovenskem. Za potrebe prvenstva so v Ljubljani zgradili lesen stadion za 50 000 gledalcev, kar je še danes največji stadion, ki je bil postavljen na ozemlju Slovenije.

Pod njegovim vodstvom so trenirali vsi najboljši slovenski telovadci pred drugo svetovno vojno: Stane Vidmar dobitnik prve mednarodne kolajne za Slovenijo, Peter Šumi dvakratni zaporedni svetovni prvak v mnogoboju, Josip Primožič štirikratni svetovni prvak, Leon Štukelj trikratni olimpijski in petkratni svetovni prvak, Stane Derganc dobitnik dveh olimpijskih kolajn, Boris Gregorka, Anton Malej, Janez Porenta, Edvard Antosiewicz, Stane Hlastan.

Od leta 1905 je izdajal revijo Slovenski Sokol. [1][2]

V letih 1897 do 1905 je načelnik telovadnega društva Ljubljanski sokol, med leti 1905 in 1924 pa starosrta društva.

Sorodniki

Njegov stric Ivan Murnik je bil cesarski svetnik in starosta Južnega sokola in njegov brat Rado Murnik je bil pisatelj.

Sklici in opombe

  1. »Simpozij o Viktorju Murniku v Muzeju novejše zgodovine«. Dnevnik. 20. marec 2006. Pridobljeno 21. novembra 2011.
  2. »Murnik Viktor«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.