Grščina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
cskkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkscccccccccccccccccccccccccccccccccccccccccccccsssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{Infopolje Jezik |
|||
|name = Grščina |
|||
|nativename = {{lang|el|ελληνικά}} {{transl|el|ISO|''elliniká''}} |
|||
|pronunciation = {{IPA|eliniˈka|}} |
|||
|states = [[Grčija]], [[Ciper]], [[Albanija]], [[Italija]], [[Turčija]], , [[Egipt]], [[Gruzija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Francija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]]<!-- The aforementioned countries constitute areas of original Greek settlement since ancient times, and are distinct from the much more recent Greek diaspora --> in [[grška diaspora]]<!-- Greek settlements in countries, outside the traditional Greek homeland --> |
|||
|speakers = 12 milijonov<ref>[http://www.lmp.ucla.edu/Profile.aspx?LangID=30&menu=004]</ref> |
|||
|date = |
|||
|ref = <ref>http://www.ling.ohio-state.edu/~bjoseph/articles/gmodern.htm</ref> |
|||
|familycolor = Indo-European |
|||
|fam2 = [[helenski jeziki|helenski]] |
|||
|ancestor = |
|||
|dia1 = [[starogrški dialekti]] (izumrli) |
|||
|dia2 = [[Variacije moderne grščine|moderni dialekti]] |
|||
|stand1 = [[Standardna moderna grščina]] |
|||
|script = [[grška pisava]]<br />[[grška Braillova pisava]] |
|||
|nation = {{GRE}}<br />{{CYP}}<br />{{EU}} |
|||
|minority = <!-- Do not remove mentions with a source and do not add them without!!! --> |
|||
* {{ALB}}<ref name=HumanRights>{{cite web|url=http://www.unhchr.ch/udhr/lang/grk.htm |title=Greek |publisher=[[Office of the High Commissioner for Human Rights]] |date= |accessdate=8 December 2008}}</ref><ref>{{cite book|url=http://books.google.com/books?id=kqCnCOgGc5AC&pg=PA68&dq=greek+minority+albania&lr=&as_drrb_is=q&as_minm_is=0&as_miny_is=&as_maxm_is=0&as_maxy_is=&as_brr=0 |title=Eastern Europe at the end of the 20th century|first=Ian|last= Jeffries| page= 69 |publisher=Books.google.com |date= |accessdate=2013-09-09}}</ref> |
|||
* {{ARM}}<ref name=CouncilofEurope>{{cite web|url=http://conventions.coe.int/Treaty/Commun/ListeDeclarations.asp?NT=148&CM=8&DF=23/01/05&CL=ENG&VL=1 |title=List of declarations made with respect to treaty No. 148 |publisher=[[Council of Europe]] |date= |accessdate=8 December 2008}}</ref> |
|||
* {{HUN}}<ref>{{cite web|url=http://languagecharter.eokik.hu/sites/languages/L-Greek_in_Hungary.htm|title=Greek in Hungary|website=Database for the European Charter for Regional or Minority Languages|publisher=Public Foundation for European Comparative Minority Research|accessdate=31 May 2013}}</ref> |
|||
* {{ITA}}<ref>Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs: [http://web.archive.org/web/20060717183746/http://www.mfa.gr/www.mfa.gr/en-US/Policy/Geographic+Regions/Europe/Relationships+with+EU+Member+States/Italy/ Italy: The Greek Community]{{Dead link|date=April 2013}}</ref> |
|||
* {{ROM}}<ref name=CouncilofEurope/> |
|||
* {{TUR}}<ref>{{cite book|first=Konstantinos|last=Tsitselikis|chapter=A surviving treaty: the lausanne minority protection in Greece and Turkey|title=The interrelation between the right to identity of minorities and their socio-economic participation|editor=Kristin Henrard|location=Leiden|publisher=Martinus Nijhoff|year=2013|pages=294–295}}</ref> |
|||
* {{UKR}}<ref name="CouncilofEurope"/> |
|||
|iso1 = el |
|||
|iso2b = gre |
|||
|iso2t = ell |
|||
|lc1 = grc |ld1 = [[stara grščina]] |
|||
|lc2 = ell |ld2 = [[moderna grščina]] |
|||
|lc3 = pnt |ld3 = [[pontska grščina]] |
|||
|lc4 = gmy |ld4 = [[mikenska grščina]] |
|||
|lc6 = cpg |ld6 = [[kapadokijska grščina]] |
|||
|lc7 = yej |ld7 = [[Yevanic]] |
|||
|lc8 = tsd |ld8 = [[Tsakonian language|Tsakonian]] |
|||
|lingua = 56-AAA-a (variacije: 56-AAA-aa to -am) |
|||
|notice = IPA |
|||
}} |
|||
'''Gŕščina''' (grško {{jezik-el2|Ελληνικά}}: Elliniká) je [[indoevropski jeziki|indoevropski]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], ki ga govorijo predvsem v [[Grčija|Grčiji]]. V Grčijo so ga prinesli [[Indoevropejci|indoevropski]] naseljenci (pozneje imenovani [[Ahajci]] okoli leta 2000 pr. n. št. V 1. tisočletju pr. n. št. je obstajalo več različnih [[narečje|narečij]], ki so se delila na naslednje narečne skupine: jonsko-atiška ([[jonska grščina|jonsko]], [[atiška grščina|atiško]]), [[dorska|dorsko]], [[eolska|eolsko]] in [[arkadsko-kiprska|arkadsko-kiprsko]]. V času od 3. stoletja pr. n. št. naprej je nekdanja narečja postopoma izpodrinila t. i. skupna grščina (koiné), ki je prednik [[srednji vek|srednjeveške]] in današnje nove grščine. |
|||
Najstarejša ohranjena grška besedila so [[glina]]ste tablice, najdene na [[Kreta|Kreti]] ([[Knosos]]; nastale okoli 1400 pr. n. št.) in v [[celina|celinski]] Grčiji ([[Mikene]], [[Pilos]], [[Tebe]], [[Tirins]]; nastale okoli 1200 pr. n. št.). To so inventarni popisi ter seznami prejetega in izdanega blaga, zapisani v zlogovni [[pisava|pisavi]], imenovani [[linearna B pisava]]. |
|||
== Izvor grškega jezika in njegovega narečja == |
|||
Grški jezik spada v indoevropsko družino jezikov. Tej jezikovni družini so pripadala ljudstva, ki so v 3. tisočletju pr. Kr. živela na območju južne [[Rusija|Rusije]], predniki Grkov pa natančneje na zahodni obali [[Črno morje|Črnega morja]]{{cn}}. Ta ljudstva so se v 2. tisočletju pr. Kr. začela seliti po [[Evropa|Evropi]], na [[Balkan|Balkan]] in v [[Azija|Azijo]]. Priseljenci s severa so se postopoma naselili na celotno območje današnje [[Grčija|Grčije]] in [[Mala Azija|Male Azije]]. Ob tem niso naleteli na prazen prostor, ampak so tam živeli staroselci. V medsebojnem vplivu se je razvila nova civilizacija. Sicer ni jasno, kolikšen je bil dejanski vpliv staroselcev na jezik priseljencev, dejstvo pa je, da se je grški jezik razvil do srede 2. tisočletja pr. Kr. |
|||
[[Grki|Grki]] so bili razdeljeni na več plemen. Najpomembnejši med njimi so bili Jonci, Dorci in Ajolci. Ta plemena niso imela skupnega [[knjižni jezik|knjižnega jezika]], ampak je vsako uporabljalo svoje [[narečje|narečje]]. Eno najpomembnejših narečij je klasična atiščina, torej narečje, ki se je govorilo in pisalo na področju Atike v klasični dobi. V tem narečju so pisali najpomembnejši avtorji grške [[antika|antike]], mesto pa je na kulturnem področju uživalo velik ugled. Ko je po smrti [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], ki je prvič v zgodovini Grke združil v eno državo, prišlo do zlitja narečij v en skupen jezik (κοινὴ διάλεκτος), je bila osnova le-tega ravno atiško narečje. Ta skupni jezik se je uporabljal kot sporazumevalni jezik v državah, ki so nastale na območju velikega Aleksandrovega imperija. |
|||
== Slovenjenje grških imen == |
|||
Priporočila o rabi grških besed presega pravila [[prečrkovanje|prečrkovanja]] alfabeta, ([[grška abeceda|grške abecede]]); saj je potrebno določiti tudi pregibanje in skladnjo. Poleg tega so se nekatere oblike v jezikovni praksi že ustalila. Nekatera imena so k nam zašla tudi posredno, največ preko [[latinščina|latinščine]]. V slovenskem prevodnem slovstvu in slovarjih se najdejo različna slovenjenja. Novejša priporočila ([[Slovenski pravopis]], namenski slovar s pravili [[Bronislava Aubelj|Bronislave Aubelj]]<ref>{{navedi knjigo |
|||
| last = Aubelj |
|||
| first = Bronislava |
|||
| authorlink = |
|||
| coauthors = |
|||
| year =1997 |
|||
| title = Antična imena po slovensko |
|||
| publisher = Modrijan |
|||
| location = Ljubljana |
|||
| isbn = 961-6183-34-6 |
|||
| cobiss=67266816 |
|||
}}</ref>) temeljijo na približevanju k izvorni obliki. |
|||
== Glej tudi == |
|||
* [[grška abeceda]] |
|||
* [[dimotiki]] - moderni uradni grški jezik |
|||
== Sklici == |
|||
{{sklici|2}} |
|||
== Zunanje povezave == |
|||
{{Wikislovar|grščina|Grščina}} |
|||
{{InterWiki|code=el}} |
|||
{{škrbina o jeziku}} |
|||
[[Kategorija:Grščina|*]] |
|||
[[Kategorija:Grška abeceda]] |
|||
[[Kategorija:Jeziki Albanije]] |
|||
[[Kategorija:Jeziki Apulije]] |
|||
[[Kategorija:Jeziki Armenije]] |
|||
[[Kategorija:Jeziki Kalabrije]] |
|||
[[Kategorija:Jeziki Cipra]] |
|||
[[Kategorija:Jeziki Gruzije]] |
|||
[[Kategorija:Jeziki Grčije]] |
|||
[[Kategorija:Jeziki Romunije]] |
|||
[[Kategorija:Jeziki Turčije]] |
|||
[[Kategorija:Jeziki Ukrajine]] |
|||
{{Link FA|als}} |
|||