Temperatura samovžiga: Razlika med redakcijama
m clean up & disambig AWB |
|||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Temperatura samovžiga''' je najnižja [[temperatura]], pri kateri se snov na [[zrak]]u vname brez zunanjega izvora vnetja, na primer plamena ali iskre. Pri tej temperaturi je [[notranja energija]] snovi enaka [[aktivacijska energija|aktivacijski energiji]], ki je potrebna za njeno [[gorenje]]. Z naraščajočim [[tlak]]om in naraščajočim [[parcialni tlak|parcialnim tlakom]] [[kisik]]a temperatura samovžiga pada. Podatek o temperaturi samovžiga je pomemben za varno postopanje s snovjo in ocenjevanje stopnje tveganja. |
'''Temperatura samovžiga''' je najnižja [[temperatura]], pri kateri se snov na [[zrak]]u vname brez zunanjega izvora vnetja, na primer plamena ali iskre. Pri tej temperaturi je [[notranja energija]] snovi enaka [[aktivacijska energija|aktivacijski energiji]], ki je potrebna za njeno [[gorenje]]. Z naraščajočim [[tlak]]om in naraščajočim [[parcialni tlak|parcialnim tlakom]] [[kisik]]a temperatura samovžiga pada. Podatek o temperaturi samovžiga je pomemben za varno postopanje s snovjo in ocenjevanje stopnje tveganja. |
||
Temperaturo samovžiga tekočih snovi se meri v 500 mL steklenici v pečici s termostatom po postopku, ki je predpisan s standardom [[ASTM]] E659.<ref>E659 – 78 (ponovno odobren leta 2000), »Standardna testna metoda za merjenje temperature samovžiga tekočih kemikalij«, ASTM, 100 Barr Harbor Drive, West Conshohocken, PA 19428-2959</ref>. |
Temperaturo samovžiga tekočih snovi se meri v 500 mL steklenici v pečici s termostatom po postopku, ki je predpisan s standardom [[ASTM]] E659.<ref>E659 – 78 (ponovno odobren leta 2000), »Standardna testna metoda za merjenje temperature samovžiga tekočih kemikalij«, ASTM, 100 Barr Harbor Drive, West Conshohocken, PA 19428-2959</ref>. |
||
Vrstica 6: | Vrstica 6: | ||
Čas ''t<sub>sv</sub>,'' ki je potreben, da se snov, ki je izpostavljena toplotnemu toku ''P=dQ/dt'', segreje na temperaturo samovžiga ''T<sub>sv</sub>'', je enak |
Čas ''t<sub>sv</sub>,'' ki je potreben, da se snov, ki je izpostavljena toplotnemu toku ''P=dQ/dt'', segreje na temperaturo samovžiga ''T<sub>sv</sub>'', je enak |
||
:<math>t_{sv} = \left ( \frac{\pi}{4} \right ) \left (k \rho c \right )\left [ \frac{T_{sv}-T_o}{P} \right] </math> <ref>Principles of Fire Behavior. ISBN 0-8273-7732-0. 1998. |
:<math>t_{sv} = \left ( \frac{\pi}{4} \right ) \left (k \rho c \right )\left [ \frac{T_{sv}-T_o}{P} \right] </math> <ref>Principles of Fire Behavior. ISBN 0-8273-7732-0. 1998.</ref> |
||
:k = toplotna prevodnost [W·m<sup>-1</sup>·K<sup>-1</sup>] |
:k = toplotna prevodnost [W·m<sup>-1</sup>·K<sup>-1</sup>] |
||
:ρ = gostota [kg.m<sup>-3</sup>] |
:ρ = gostota [kg.m<sup>-3</sup>] |
||
:c = specifična toplota [J·kg<sup>-1</sup>·K<sup>-1</sup>] |
:c = specifična toplota [J·kg<sup>-1</sup>·K<sup>-1</sup>] |
||
:T<sub>o</sub> = začetna temperatura [K] |
:T<sub>o</sub> = začetna temperatura [K] |
||
:P = toplotni tok [W·m<sup>-2</sup>] |
:P = toplotni tok [W·m<sup>-2</sup>] |
||
== Temperature samovžiga nekaterih snovi == |
== Temperature samovžiga nekaterih snovi == |
||
Vrstica 27: | Vrstica 27: | ||
* [[bencin]]: 246-280 °C <ref>{{cite web |url=http://www.engineeringtoolbox.com/fuels-ignition-temperatures-d_171.html|title=Fuels and Chemicals - Auto Ignition Temperatures}} odvisno od frakcije</ref> |
* [[bencin]]: 246-280 °C <ref>{{cite web |url=http://www.engineeringtoolbox.com/fuels-ignition-temperatures-d_171.html|title=Fuels and Chemicals - Auto Ignition Temperatures}} odvisno od frakcije</ref> |
||
* [[magnezij]]: 473 °C |
* [[magnezij]]: 473 °C |
||
* [[butan]]: 405 °C <ref>{{cite web |url=http://www.wolframalpha.com/input/?i=butane |
* [[Butan (plin)|butan]]: 405 °C <ref>{{cite web |url=http://www.wolframalpha.com/input/?i=butane |
||
|title=Butane - Safety Properties}} by Wolfram|Alpha curated data, 2009; Wolfram Mathematica ChemicalData</ref> |
|title=Butane - Safety Properties}} by Wolfram|Alpha curated data, 2009; Wolfram Mathematica ChemicalData</ref> |
||
* [[vodik]]: 536 °C<ref>{{cite web |url=http://www.wolframalpha.com/input/?i=hydrogen&a=*C.hydrogen-_*Chemical- |
* [[vodik]]: 536 °C<ref>{{cite web |url=http://www.wolframalpha.com/input/?i=hydrogen&a=*C.hydrogen-_*Chemical- |
Redakcija: 17:37, 15. julij 2014
Temperatura samovžiga je najnižja temperatura, pri kateri se snov na zraku vname brez zunanjega izvora vnetja, na primer plamena ali iskre. Pri tej temperaturi je notranja energija snovi enaka aktivacijski energiji, ki je potrebna za njeno gorenje. Z naraščajočim tlakom in naraščajočim parcialnim tlakom kisika temperatura samovžiga pada. Podatek o temperaturi samovžiga je pomemben za varno postopanje s snovjo in ocenjevanje stopnje tveganja.
Temperaturo samovžiga tekočih snovi se meri v 500 mL steklenici v pečici s termostatom po postopku, ki je predpisan s standardom ASTM E659.[1].
Enačba samovžiga
Čas tsv, ki je potreben, da se snov, ki je izpostavljena toplotnemu toku P=dQ/dt, segreje na temperaturo samovžiga Tsv, je enak
- k = toplotna prevodnost [W·m-1·K-1]
- ρ = gostota [kg.m-3]
- c = specifična toplota [J·kg-1·K-1]
- To = začetna temperatura [K]
- P = toplotni tok [W·m-2]
Temperature samovžiga nekaterih snovi
Podatki o temperaturi samovžiga so v literaturi zelo različni in lahko služijo samo za ocenitev stopnje tveganja. Na samovžig namreč vplivajo zelo različni činitelji, med katerim so najpomembnejši parcialni tlak kisika, nadmorska višina, vlažnost in čas, ki je potreben, da se snov vname.
- trietilboran: -20 °C
- silan: <21 °C
- beli fosfor: 34 °C
- ogljikov disulfid: 90 °C
- dietil eter: 160 °C[3]
- plinsko olje in kerozin A-1: 210 °C
- papir: 218°-246 °C [4]
- bencin: 246-280 °C [5]
- magnezij: 473 °C
- butan: 405 °C [6]
- vodik: 536 °C[7]
Reference
- ↑ E659 – 78 (ponovno odobren leta 2000), »Standardna testna metoda za merjenje temperature samovžiga tekočih kemikalij«, ASTM, 100 Barr Harbor Drive, West Conshohocken, PA 19428-2959
- ↑ Principles of Fire Behavior. ISBN 0-8273-7732-0. 1998.
- ↑ »Diethyl Ether - Safety Properties«.
- ↑ »Physical Constants for Investigators«. by Tony Cafe, Reproduced from »Firepoint« magazine - Journal of Australian Fire Investigators
- ↑ »Fuels and Chemicals - Auto Ignition Temperatures«. odvisno od frakcije
- ↑ »Butane - Safety Properties«. by Wolfram|Alpha curated data, 2009; Wolfram Mathematica ChemicalData
- ↑ »Hydrogen - Safety Properties«. by Wolfram|Alpha curated data, 2009; Wolfram Mathematica ChemicalData