Sadje: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 149.62.100.141 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
Zamenjava strani s/z 'thumb|250px|Stojnica s sadjem na [[Barcelona|barcelonski tržnici]] ''urh černivšek'
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:La Boqueria.JPG|thumb|250px|Stojnica s sadjem na [[Barcelona|barcelonski]] [[tržnica|tržnici]]]]
[[Slika:La Boqueria.JPG|thumb|250px|Stojnica s sadjem na [[Barcelona|barcelonski]] [[tržnica|tržnici]]]]


''urh černivšek
'''Sadje''' je naziv za [[človek]]u užitne [[plod]]ove različnih [[drevo|dreves]] in [[grm]]ov. Večji del sadežev lahko uživamo sveže, brez predhodne priprave. Meja med sadjem in [[zelenjava|zelenjavo]] je zabrisana. Sadje ima običajno več sadnega sladkorja ([[fruktoza|fruktoze]]) in raste na večletnih [[rastlina]]h. [[Botanika|Botanično]] nastane sadež iz [[cvet]]a, zelenjava pa iz drugih delov rastline. [[Paradižnik]], [[paprika]], [[kumarica]] in [[buča]] nastanejo iz cveta, vendar zaradi male količine sadnega sladkorja sodijo med zelenjavo. Nasprotno velja za [[rabarbara|rabarbaro]]; kljub temu da uporabimo pecelj, sodi med sadje.

== Sestavine ==
Sadje vsebuje veliko [[vitamin]]ov, [[balast]]nih snovi, sadnih [[kislina|kislin]] in [[mineral]]ov. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Največ je vode:
* voda: 75–80–95 %.
* ogljikovi hidrati: 5–20 %; prevladujejo fruktoza, glukoza, celuloza in prektinske snovi.
* sladne kisline: 0,1–5 %; jabolčne, citronske, akorbinske kisline.
* [[esencialne aminokisline]] – gradniki [[beljakovine|beljakovin]].
* lupidi: 0d 0,3–1,0 v lupinskem sadju pa do 64 %.
* vitamini: C, A, vitamini B2 kompleksa.
* minerali: Ce, P, Fe, Na, K, Mg, Ca.Ka, Al

== Vrste sadja ==
* koščično sadje: [[češnja]], [[breskev]], [[marelica]], [[sliva]], [[višnja]], [[nektarina]], [[granatno jabolko]]
* pečkasto sadje: [[jabolka]], [[hruška]], [[kaki]], [[kutina|kutine]], [[nešplja|nešplje]]
* jagodičasto sadje: [[borovnica]], [[grozdje]], [[jagoda]], [[malina]], [[ribez]], [[robida (rastlina)|robide]], [[brusnica|brusnice]], [[kosmulja|kosmulje]]
* lupinasto sadje: [[orehi]], [[lešniki]], [[kostanj]], [[arašidi]], [[mandlji]], [[Pistacija|pistacije]], [[indijski oreh]]
* južno sadje-agrumi: [[limone]], [[pomaranče]], [[grenivke]], [[mandarina|mandarine]], [[citrone]]
* južno sadje-drugo: [[kivi]], [[smokva|smokve]], [[rožiči]], [[datlji]], [[kokosov oreh]]
* tropsko-eksotično sadje: [[banana]], [[ananas]], [[mango]], [[papaja]], [[avokado]], [[gvajava]]

== Izdelki iz sadja ==
* Sadni sokovi (bistri, motni, kašasti),
* Zmrznjeno sadje,
* Suho sadje,
* Kompoti,
* Marmelade,
* Kandirano sadje,
* Sadni žele.

== Shranjevanje in konzerviranje ==
* Shranjevanje v hladilnicah (nižje temperature, ustrezna vlažnost),
* Zmrzovanje (je zelo dober postopek konzerviranja, ker sadju ne spremeni hranilne vrednosti),
* Sušenje sadja (samo na zraku ali v biosušilnikih s pomočjo višje temperature),
* Konzerviranje (pasterizacija) s sladkorje,
* mleko in mlečni izdelki (po novejšem času).

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|sadje|Sadje}}

{{Commons|Category:Fruit|Sadje}}


{{food-stub}}

[[Kategorija:Sadje|*]]
[[Kategorija:Vegetarijanstvo]]

Redakcija: 09:23, 8. maj 2014

Stojnica s sadjem na barcelonski tržnici

urh černivšek