Katapult za letala: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Paul28 (pogovor | prispevki)
m added Category:Letala using HotCat
Paul28 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Hornet catapult.jpg|sličica|Letalo A-4 na katapultu]]
[[Slika:Hornet catapult.jpg|sličica|Letalo A-4 na katapultu]]
[[Slika:HMS Bermuda aircraft.jpg|sličica|HMS Bermuda]]
[[Slika:HMS Bermuda aircraft.jpg|sličica|HMS Bermuda]]
'''Katapult za letala''' je naprava, ki se uporablja na [[letalonosilka|letalonosilkah]] za hitro pospeševanje [[letalo|letala]] do vzletne hitrosti. Nameščen je pod vzletno stezo na letalonosilki in se pritrdi se na nosno kolo letala. Letalo pospeši do vzletne hitrosti v sorazmerno kratki razdalji, precej manj kot polovico dolžine [[superletalonosilka|superletalonosilke]] (91 m). Pospeševanje traja 2-4 sekunde.[[Palubno letalo|Palubna letala]] moraja imeti za ta namen bolj pojačano sprednje kolo.
'''Katapult za letala''' je naprava, ki se uporablja na [[letalonosilka|letalonosilkah]] za hitro pospeševanje [[letalo|letala]] do vzletne hitrosti. Nameščen je pod vzletno stezo na letalonosilki in se pritrdi se na nosno kolo letala. Letalo pospeši do vzletne hitrosti v sorazmerno kratki razdalji, precej manj kot polovico dolžine [[superletalonosilka|superletalonosilke]] (91 m). Pospeševanje traja 2-4 sekunde.[[Palubno letalo|Palubna letala]] moraja imeti za ta namen bolj pojačano sprednje kolo, na katerega se priključi katapult.


Prva lažja letala so bila lansirana z hidravlični katapulti.
Prva lažja letala so bila lansirana z hidravlični katapulti.


Potem so se pojavila težja [[reaktivno letalo|reaktivna letala]] in so ravzili parni katapult, ki je razvil precej večje potiske. Parni katapult rabi približno 600 kg pare za izstrelitev in ima približno 5% izkoristek energije. Izstrelitvena enegija je približno 95 MJ (megajoulov, 28 kWh)
Potem so se pojavila težja [[reaktivno letalo|reaktivna letala]] in so razvili parni katapult, ki je razvil precej večje potiske. Parni katapult rabi približno 600 kg pare za izstrelitev in ima približno 5% izkoristek energije. Izstrelitvena enegija je približno 95 MJ (megajoulov, 28 kWh)


V prihodnost se bo uporabljal električni katapult, t.i. EMALS (Electromagnetic Aircraft Launch System), ki uporablja linearni električni motor. EMALS je v primerjavi z parnimi katapulti precej lažji, potrebuje manj prostora, manj vzdrževanja, je bolj zanesljiv, potrebuje manj časa in uporablja manj energije. Je tudi bolj prijazen do letal, pospešuje bolj linearno in ne v sunkih. Dovede približno 30 MJ več energije kot parni. Lahko lansira 45 tonsko letalo do 240 km/h. Je bolj prilagodljiv in lahko lansira več vrst letal, tudi manjših. Pospeševalna steza je dolga 91 metrov.
V prihodnost se bo uporabljal električni katapult, t.i. EMALS (Electromagnetic Aircraft Launch System), ki uporablja linearni električni motor. EMALS je v primerjavi z parnimi katapulti precej lažji, potrebuje manj prostora, manj vzdrževanja, je bolj zanesljiv, potrebuje manj časa in uporablja manj energije. Je tudi bolj prijazen do letal, pospešuje bolj linearno in ne v sunkih. Dovede približno 30 MJ več energije kot parni. Lahko lansira 45 tonsko letalo do 240 km/h. Je bolj prilagodljiv in lahko lansira več vrst letal, tudi manjših. Pospeševalna steza je dolga 91 metrov.


V nekaterih primerih, če je mogoče, se letalonosilka usmeri proti vetru in razvije največjo hitrost, tako da imajo letala čimboljše pogoje za lansiranje in pristajanje. Katapulte uporabljajo ameriške superletalonosilke in franoska Charles de Gaulle. Druge manjše letalonosilke uporabljajo uporabljajo letala [[harrier]], ki so prirejeni za kratke vzlete. Nekatere letalonosilke imajo t.i. skakalnico (Ski Jump), npr. ruski Su-33 ([[Su-27]]K) vzleta brez katapulta (sicer pri manjši teži) na ruski letalonosilki.
V nekaterih primerih, če je mogoče, se letalonosilka usmeri proti vetru in razvije največjo hitrost, tako da imajo letala čimboljše pogoje za lansiranje in pristajanje. Katapulte uporabljajo ameriške superletalonosilke in franoska Charles de Gaulle. Druge manjše letalonosilke uporabljajo uporabljajo letala [[harrier]], ki so prirejeni za kratke vzlete. Nekatere letalonosilke imajo t.i. skakalnico (Ski Jump), npr. ruski Su-33 ([[Su-27]]K) vzleta brez katapulta (sicer pri manjši vzletni teži) na ruski letalonosilki.


{| align="center" border="2" cellpadding="6" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;"
{| align="center" border="2" cellpadding="6" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;"

Redakcija: 19:05, 8. marec 2014

Letalo A-4 na katapultu
HMS Bermuda

Katapult za letala je naprava, ki se uporablja na letalonosilkah za hitro pospeševanje letala do vzletne hitrosti. Nameščen je pod vzletno stezo na letalonosilki in se pritrdi se na nosno kolo letala. Letalo pospeši do vzletne hitrosti v sorazmerno kratki razdalji, precej manj kot polovico dolžine superletalonosilke (91 m). Pospeševanje traja 2-4 sekunde.Palubna letala moraja imeti za ta namen bolj pojačano sprednje kolo, na katerega se priključi katapult.

Prva lažja letala so bila lansirana z hidravlični katapulti.

Potem so se pojavila težja reaktivna letala in so razvili parni katapult, ki je razvil precej večje potiske. Parni katapult rabi približno 600 kg pare za izstrelitev in ima približno 5% izkoristek energije. Izstrelitvena enegija je približno 95 MJ (megajoulov, 28 kWh)

V prihodnost se bo uporabljal električni katapult, t.i. EMALS (Electromagnetic Aircraft Launch System), ki uporablja linearni električni motor. EMALS je v primerjavi z parnimi katapulti precej lažji, potrebuje manj prostora, manj vzdrževanja, je bolj zanesljiv, potrebuje manj časa in uporablja manj energije. Je tudi bolj prijazen do letal, pospešuje bolj linearno in ne v sunkih. Dovede približno 30 MJ več energije kot parni. Lahko lansira 45 tonsko letalo do 240 km/h. Je bolj prilagodljiv in lahko lansira več vrst letal, tudi manjših. Pospeševalna steza je dolga 91 metrov.

V nekaterih primerih, če je mogoče, se letalonosilka usmeri proti vetru in razvije največjo hitrost, tako da imajo letala čimboljše pogoje za lansiranje in pristajanje. Katapulte uporabljajo ameriške superletalonosilke in franoska Charles de Gaulle. Druge manjše letalonosilke uporabljajo uporabljajo letala harrier, ki so prirejeni za kratke vzlete. Nekatere letalonosilke imajo t.i. skakalnico (Ski Jump), npr. ruski Su-33 (Su-27K) vzleta brez katapulta (sicer pri manjši vzletni teži) na ruski letalonosilki.

EMALS
A computer generated model of the linear induction motor used in the EMALS.
Končna hitrost 28–103 m/s (100-370 km/h)
Energija pri izstrelitvi 122 MJ (34 kWh)
Čas enega cikla 45 seconds
Teža sistema < 225 000 kg
Volumen sistema < 425 m³