Ivan VI. Ruski: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Pandrej (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Pandrej (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[slika: Burov_-_Shlisselburgskiy_Uznik.jpg|thumb|''Car Peter III. na obisku pri Ivanu Antonoviču, ujetniku v trdnjavi Šlisselburg.'' Fjodor Emeljanovič Byrov, 1885.]]
[[slika: Burov_-_Shlisselburgskiy_Uznik.jpg|thumb|''Car [[Peter III. Ruski|Peter III.]] na obisku pri Ivanu Antonoviču, ujetniku v trdnjavi Šlisselburg.'' Fjodor Emeljanovič Byrov, 1885.]]


'''Ivan VI. Antonovič''' (rusko: Иван Антонович), [[Rusija|ruski]] [[car]], * [[23. avgust]] (12. avgust, [[ruski koledar]]) [[1740]], [[Sankt Peterburg]], † [[16. julij]] (5. julij) [[1764]], trdnjava [[Šlisselburg]].
'''Ivan VI. Antonovič''' (rusko: Иван Антонович), [[Rusija|ruski]] [[car]], * [[23. avgust]] (12. avgust, [[ruski koledar]]) [[1740]], [[Sankt Peterburg]], † [[16. julij]] (5. julij) [[1764]], trdnjava [[Šlisselburg]].

Redakcija: 19:15, 7. januar 2014

Car Peter III. na obisku pri Ivanu Antonoviču, ujetniku v trdnjavi Šlisselburg. Fjodor Emeljanovič Byrov, 1885.

Ivan VI. Antonovič (rusko: Иван Антонович), ruski car, * 23. avgust (12. avgust, ruski koledar) 1740, Sankt Peterburg, † 16. julij (5. julij) 1764, trdnjava Šlisselburg.

Ivanov oče je bil knez Anton Ulrich von Braunschweig-Wolfenbüttel in njegova mati Ana Leopoldovna, hčerka Katarine Ivanovne, sestre carice Ane Ivanovne. Ta je pred svojo smrtjo dvomesečnega Ivana imenovala za svojega naslednika na položaju ruskega carja.

Ana Leopoldovna je bila na dvoru nepriljubljena zaradi svojih nemških svetovalcev, kar je Elizabeti Petrovni, hčerki Petra Velikega in Katarine I., omogočilo, da je z nekrvavim vojaškim udarom prevzela oblast.

Ivan je bil ruski car od novembra 1740 do novembra 1741. Vse ostalo življenje je preživel zaprt v trdnjavi Šlisselburg na otoku pri iztoku Neve iz Ladoškega jezera. Prizadet zaradi osamljenosti in ponižanj je bil umsko slabo razvit in preplašen.

S prihodom Katarine II. na položaj ruske carice (julij 1762) so se začeli za Ivana zanimati Katarinini sovražniki. Kot najbolj direktnemu dediču carske rodbine Romanov, je bila po pravilih dedovanja njegova pravica do krone nesporna. Katarina je okrepila stražo v zaporu in ukazala, naj stražarji ujetnika ubijejo, če bi prišlo do poskusa osvoboditve.

Oktobra 1762 je bila odkrita zarota, v kateri je sodelovalo nad 70 oficirjev dvorne garde, ki so imeli za cilj osvoboditev carjeviča. Zarotnike so poslali v oddaljene garnizone.

V noči na 16. (5.) julij 1764 je poročnik Vasiliju Miroviču poskušal carjeviča osvoboditi; uspel je priti do njegove celice, tam pa je našel mrtvega. Stražarji so izvršili caričin ukaz.


Viri

  • Fajfrić, Željko (2008). Ruski carevi. Sremska Mitrovica: Tabernakel. COBISS 7137395.
  • The new encyclopaedia Britannica. Chicago [etc.]: Encyclopaedia Britannica. 1992. COBISS 13736197. {{navedi knjigo}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |coauthors= (pomoč)

{{subst:#if: Ivan VI. Ruski|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1740}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1764}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1740

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1764}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1764

}}]]