Avantgarda: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 09:58, 25. november 2013

Avantgarda (francosko avant-garde - predstraža, predhodnica) je izraz pogosto uporabljen v umetnosti in politiki. V marksistično-političnem pomenu je to tisti del delavskega razreda, ki zaradi najvišje zavesti nastopi in nase sprejme obvezo izgradnje nove, socialistične družbe. Avantgarda predpostavlja specifično organizirano zavest o interesu delavskega razreda, brez katere ne bi bilo mogoče v danih zgodovinskih okoliščinah uresničiti ciljev delavskega gibanja. V kulturnem pomenu avantgarda opisuje ljudi ali dela, ki so nova, običajno eksperimentalne narave.

Avantgarda v marksizmu

Avantgarda ima v marksistični teoriji pomembno mesto. Manifestacija avantgarde delavskega razreda je njegova partija. Delavska avantgarda naj bi bila s svojim delovanjem in stališči osrednji akter v borbi za uresničevanje interesov delavstva. Posledično to pomeni, da sama avantgarda nima in ne sme imeti lastnih interesov. Teoretične predpostavke določajo, da se mora princip dela avantgarde izogibati dogmatizmu, edini kriterij uspešnosti njenega dela pa je družbena praksa. Sprememba objektivnih pogojev zahteva spremembo njenih metod dela.

V jugoslovanskem samoupravnem sistemu je bila vloga avantgarde upravljati z državo in gospodarstvom tako, da bi se delavski razred sam konstituiral kot »država«, kot družba neposrednih proizvajalcev. V tem pogledu je bila teoretično idejno-politična »delegacija« delavskega razreda in ne reprezentacija delavskega ljudstva. Topogledno je vseskozi izpostavljena nevarnosti birokratizacije.

Viri

Avantgarda v marksističnem pomenu: Tubić, Risto (1974): Enciklopedijski rječnik marksističkih pojmova, Veselin Masleša, Sarajevo.

Ta članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 '''Avantgarda''' (francosko ''avant-garde'' - predstraža, predhodnica) je izraz pogosto uporabljen v [[umetnost]]i in [[politika|politiki]]. V marksistično-političnem pomenu je to tisti del delavskega razreda, ki zaradi najvišje zavesti nastopi in nase sprejme obvezo izgradnje nove, [[socializem|socialistične]] družbe. Avantgarda predpostavlja specifično organizirano zavest o interesu delavskega razreda, brez katere ne bi bilo mogoče v danih zgodovinskih okoliščinah uresničiti ciljev delavskega gibanja. V kulturnem pomenu avantgarda opisuje ljudi ali dela, ki so nova, običajno eksperimentalne narave.
-KURBL JEBEMTI KURAC TI SI FUFL DREK! AVANTGARDA JE KURAC NA KURAC JEBEM TI MATER I PAS SVE PO SPISKU ODJEBI BEMTI KOK SI GRD SMOTKO SMOTAN DREK SCFC CBJ BJHJBJH SFRJ UBER ALLES!
+== Avantgarda v marksizmu ==
+Avantgarda ima v marksistični teoriji pomembno mesto. Manifestacija avantgarde delavskega razreda je njegova [[komunistična partija|partija]]. Delavska avantgarda naj bi bila s svojim delovanjem in stališči osrednji akter v borbi za uresničevanje interesov delavstva. Posledično to pomeni, da sama avantgarda nima in ne sme imeti lastnih interesov. Teoretične predpostavke določajo, da se mora princip dela avantgarde izogibati [[dogma (razločitev)|dogmatizmu]], edini kriterij uspešnosti njenega dela pa je družbena [[praksa]]. Sprememba objektivnih pogojev zahteva spremembo njenih metod dela.
+V jugoslovanskem [[samoupravljanje|samoupravnem]] sistemu je bila vloga avantgarde upravljati z državo in gospodarstvom tako, da bi se delavski razred sam konstituiral kot »država«, kot družba neposrednih proizvajalcev. V tem pogledu je bila teoretično idejno-politična »[[delegacija]]« delavskega razreda in ne reprezentacija delavskega ljudstva. Topogledno je vseskozi izpostavljena nevarnosti [[birokracija|birokratizacije]].
+== Viri ==
+* Avantgarda v marksističnem pomenu: Tubić, Risto (1974): Enciklopedijski rječnik marksističkih pojmova, Veselin Masleša, Sarajevo.
+{{stub}}
+[[Kategorija:Sociologija]]
+[[Kategorija:Umetnost po dobah]]