Disulfidna vez: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 09:50, 18. september 2013

V kemiji je disulfidna vez kovalentna vez, navadno pridobljena s spajanjem dveh tiolnih fuknciolalnih skupin. Povezava se imenuje tudi 'S–S-vez' ali 'disulfidni most' . Splošna povezljivost je zato R-S-S-R. Izraz se pogosto uporablja v biokemiji. Disulfidna vez je močna vez. Disociacijska energija je 60 kcal/mol (251 kJ/mol). Je za približno 40 % šibkejša kot vez C–C ali C–H, zato je pogosto »šibki člen« v mnogih molekulah. Odraža polarizabilnost dvovalentnega žvepla, zato vez S-S pogosto razpade ob dodatku polarnih reagentov, tako nukleofilov kot tudi elektrofilov:^[1]

RS–SR + Nu⁻ → RS–Nu + RS⁻

Dolžina disulfidne vezi je 2,05 Å.

Sklici

↑ R. J. Cremlyn “An Introduction to Organosulfur Chemistry” John Wiley and Sons: Chichester (1996). ISBN 0-471-95512-4.

[1] R. J. Cremlyn “An Introduction to Organosulfur Chemistry” John Wiley and Sons: Chichester (1996). ISBN 0-471-95512-4.

[1]

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 [[File:disulfide-bond.png|thumb|500px|Tvorbe disulfidne vezi z oksidacijo.]]
-V [[kemija|kemiji]] je '''disulfidna vez''' [[kovalentna vez]], navdno pridobljena s spajanjem dveh [[tiolna funkcionalna skupina|tiolnih fuknciolalnih skupin]]. Povezava se imenuje tudi'' 'SS-vez' '' ali '' 'disulfidni most' ''. Splošna povezljivost je zato R-S-S-R. Terminologija se pogosto uporablja v biokemiji.
+V [[kemija|kemiji]] je '''disulfidna vez''' [[kovalentna vez]], navadno pridobljena s spajanjem dveh [[tiolna funkcionalna skupina|tiolnih fuknciolalnih skupin]]. Povezava se imenuje tudi '' 'S–S-vez' '' ali '' 'disulfidni most' ''. Splošna povezljivost je zato R-S-S-R. Izraz se pogosto uporablja v biokemiji.
-Disulfidna vez je močna vez. Disociacijska energija je 60 kcal/mol (251 kJ/mol). Je za približno 40% šibkejša kot  C–C vez ali C–H vez, zato je pogosto "šibki člen" v mnogih molekulah. Odraža [[polarizabilnost]] dvovalentnega [[žveplo|žvepla]], zato vez S-S pogosto razpade  ob dodatku polarnih reagentov, tako [[nukleofil|nukleofilov]] kot tudi [[elektrofil|elektrofilov]:<ref>R. J. Cremlyn “An Introduction to Organosulfur Chemistry” John Wiley and Sons: Chichester (1996). ISBN 0-471-95512-4.</ref>
+Disulfidna vez je močna vez. Disociacijska energija je 60 kcal/mol (251 kJ/mol). Je za približno 40 % šibkejša kot vez C–C ali C–H, zato je pogosto »šibki člen« v mnogih molekulah. Odraža [[polarizabilnost]] dvovalentnega [[žveplo|žvepla]], zato vez S-S pogosto razpade  ob dodatku polarnih reagentov, tako [[nukleofil|nukleofilov]] kot tudi [[elektrofil|elektrofilov]]:<ref>R. J. Cremlyn “An Introduction to Organosulfur Chemistry” John Wiley and Sons: Chichester (1996). ISBN 0-471-95512-4.</ref>
 RS–SR + Nu<sup>−</sup> → RS–Nu + RS<sup>−</sup>
-Dolžina disulfidne vezi je 2.05 Å.
+Dolžina disulfidne vezi je 2,05 Å.
 [[File:Mercapto Group General Formulae.png|thumb|120px|right|Tiolna funkcionalna skupina z <span style="color:blue;">'''modro'''</span> označeno sulfhidridno skupino.]]
 ==Sklici==
 {{Sklici}}