Disulfidna vez: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: thumb|500px|Tvorbe disulfidne vezi z oksidacijo. V kemiji je '''disulfidna vez''' kovalentna vez, navdno pridobljena s spajanjem d... |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[File:disulfide-bond.png|thumb|500px|Tvorbe disulfidne vezi z oksidacijo.]] |
[[File:disulfide-bond.png|thumb|500px|Tvorbe disulfidne vezi z oksidacijo.]] |
||
V [[kemija|kemiji]] je '''disulfidna vez''' [[kovalentna vez]], navdno pridobljena s spajanjem dveh [[tiolna funkcionalna skupina|tiolnih fuknciolalnih skupin]]. Povezava se imenuje tudi'' 'SS-vez' '' ali '' 'disulfidni most' ''. Splošna povezljivost je zato R-S-S-R. Terminologija se pogosto uporablja v biokemiji. |
V [[kemija|kemiji]] je '''disulfidna vez''' [[kovalentna vez]], navdno pridobljena s spajanjem dveh [[tiolna funkcionalna skupina|tiolnih fuknciolalnih skupin]]. Povezava se imenuje tudi'' 'SS-vez' '' ali '' 'disulfidni most' ''. Splošna povezljivost je zato R-S-S-R. Terminologija se pogosto uporablja v biokemiji. |
||
Disulfidna vez je močna vez. Disociacijska energija je 60 kcal/mol (251 kJ/mol). Je za približno 40% šibkejša kot C–C vez ali C–H vez, zato je pogosto "šibki člen" v mnogih molekulah. Odraža [[polarizabilnost]] dvovalentnega [[žveplo|žvepla]], zato vez S-S pogosto razpade ob dodatku polarnih reagentov, tako [[nukleofil|nukleofilov]] kot tudi [[elektrofil|elektrofilov]:<ref>R. J. Cremlyn “An Introduction to Organosulfur Chemistry” John Wiley and Sons: Chichester (1996). ISBN 0-471-95512-4.</ref> |
Disulfidna vez je močna vez. Disociacijska energija je 60 kcal/mol (251 kJ/mol). Je za približno 40% šibkejša kot C–C vez ali C–H vez, zato je pogosto "šibki člen" v mnogih molekulah. Odraža [[polarizabilnost]] dvovalentnega [[žveplo|žvepla]], zato vez S-S pogosto razpade ob dodatku polarnih reagentov, tako [[nukleofil|nukleofilov]] kot tudi [[elektrofil|elektrofilov]:<ref>R. J. Cremlyn “An Introduction to Organosulfur Chemistry” John Wiley and Sons: Chichester (1996). ISBN 0-471-95512-4.</ref> |
||
| Vrstica 8: | Vrstica 7: | ||
Dolžina disulfidne vezi je 2.05 Å. |
Dolžina disulfidne vezi je 2.05 Å. |
||
[[File:Mercapto Group General Formulae.png|thumb|120px|right|Tiolna funkcionalna skupina z <span style="color:blue;">'''modro'''</span> označeno sulfhidridno skupino.]] |
|||
==Sklici== |
==Sklici== |
||
{{Sklici}} |
{{Sklici}} |
||
Redakcija: 19:47, 17. september 2013
V kemiji je disulfidna vez kovalentna vez, navdno pridobljena s spajanjem dveh tiolnih fuknciolalnih skupin. Povezava se imenuje tudi 'SS-vez' ali 'disulfidni most' . Splošna povezljivost je zato R-S-S-R. Terminologija se pogosto uporablja v biokemiji. Disulfidna vez je močna vez. Disociacijska energija je 60 kcal/mol (251 kJ/mol). Je za približno 40% šibkejša kot C–C vez ali C–H vez, zato je pogosto "šibki člen" v mnogih molekulah. Odraža polarizabilnost dvovalentnega žvepla, zato vez S-S pogosto razpade ob dodatku polarnih reagentov, tako nukleofilov kot tudi [[elektrofil|elektrofilov]:[1]
RS–SR + Nu− → RS–Nu + RS−
Dolžina disulfidne vezi je 2.05 Å.
Sklici
- ↑ R. J. Cremlyn “An Introduction to Organosulfur Chemistry” John Wiley and Sons: Chichester (1996). ISBN 0-471-95512-4.